Panonska nižina
Naravne značilnosti
Panonska nižina leži v jugovzhodnem delu Srednje Evrope. Z vseh strani jo obdajajo gorstva: Alpe, Dinarsko gorstvo in Karpati. Večji del Panonske nižine pripada Madžarski, obrobje sega tudi v Slovenijo, Avstrijo, na Slovaško ter v države Jugovzhodne Evrope. Panonska nižina je večinoma ravna, s posameznimi griči in hribi, ki jih imenujemo . Nekateri dosežejo tudi 1000 metrov nadmorske višine. Na obrobju Panonske nižine so obsežna gričevja. Naravno rastlinstvo je , gozd zaradi manjše količine padavin raste le ob rekah in v hribovjih.
Panonska nižina je večinoma ravna, s posameznimi griči in hribi, z vseh strani pa jo obdajajo gorovja. Večji del Panonske nižine pripada Madžarski, sega pa tudi v Slovenijo, Avstrijo, na Slovaško in v države Jugovzhodne Evrope. Naravno rastlinstvo je stepa.
Kaj je značilno za gospodarstvo?
Rodovitna prst (), ugodno podnebje z viškom padavin poleti in raven svet nudijo odlične pogoje za kmetijstvo. Glavni poljedelski pridelki v nižini so pšenica, koruza in (sončnice, sladkorna pesa, soja, oljna repica ...). V hribovitih delih je pomembna živinoreja, predvsem govedoreja. Vzhodni del na Madžarskem imenujejo , gre za območje stepe, ki je skoraj v celoti spremenjena v obdelovalne površine.
V gričevnatem svetu sta pomembna sadjarstvo in vinogradništvo. Industrija v Panonski nižini je usmerjena predvsem v predelavo kmetijskih pridelkov (npr. predelava mesa). Pomembno vlogo ima tudi turizem – posebej privlačna so termalna zdravilišča in Blatno jezero.
Rodovitna prst, ugodno podnebje in raven svet nudijo odlične pogoje za kmetijstvo (pšenica, koruza, sončnice, sladkorna pesa idr.). V hribovitih predelih je pomembna živinoreja (govedoreja), v gričevnatem svetu pa tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Pomembno vlogo ima tudi turizem.
Neverjetnice
Panonska nižina je dobila ime po rimski provinci Panoniji. Njeno poimenovanje izvira iz latinske besede »panem«, kar pomeni kruh.
Kako reke vplivajo na življenje ljudi?
Številne reke, ki tečejo po Panonski nižini, izvirajo v Alpah, kjer imajo velik strmec. Ko pritečejo v nižino, se njihov tok upočasni, reke začnejo vijugati ali meandrirati, zato so območja ob rekah pogosto mokrotna. je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki praviloma nastane na rekah z zelo majhnim strmcem. Ob velikih količinah padavin v zelo kratkem času reke poplavljajo. Poplave so velik problem, ker so poplavne ravnice gosto poseljene in obdelane. Ljudje se poskušajo pred poplavami zaščititi z gradnjo nasipov, poglabljanjem rečnih strug in gradnjo umetnih prekopov za odtekanje vode oziroma s spreminjanjem toka reke. To pomeni, da reke regulirajo. Zaradi rek izginjajo posamezna življenjska okolja v in ob rekah, omejena pa je tudi samočistilna sposobnost rek.
Reke, ki tečejo po Panonski nižini, pogosto poplavljajo, kar predstavlja velik problem, saj so poplavne ravnice gosto poseljene in obdelane. Ljudje se poskušajo pred poplavami zaščititi z gradnjo nasipov, poglabljanjem rečnih strug in gradnjo umetnih prekopov za odtekanje vode.
Na vzhodu Panonske nižine so pogoste suše, ki so za Panonsko nižino zaradi velikega pomena kmetijstva večji problem kot v ostalih delih Evrope. Problem suš ljudje rešujejo z gradnjo namakalnih sistemov, pri tem za namakanje uporabljajo vodo iz rek in potokov. Zaradi segrevanja ozračja je problem suše še večji, kar pomeni, da bo potrebno vedno več obdelovalnih površin namakati. Veliko škode poljedelstvu povzročijo tudi nevihte s točo.
Na sušnejših območjih Panonske nižine prihaja pogosto do suš, zato se morajo ljudje na teh območjih posluževati namakanja. Problem predstavlja tudi toča. Ljudje naravih nesreč ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo posledice.
Oglej si in pojasni
Junija 2013 so države Srednje Evrope zajele velike poplave (Avstrijo, Nemčijo, Češko in Slovaško). Poplave so zahtevale več življenj, na tisoče ljudi se je moralo preseliti.
- Pojasni, kateri dejavniki vplivajo na nastanek poplave.
- Zakaj so v Srednji Evropi poplave pogoste? Pomagaj si z zemljevidom Evrope.
- Kako se lahko prilagodimo poplavam?