Gospodarstvo Evrope
Kaj je vplivalo na gospodarski razvoj?
Evropa spada, poleg Severne Amerike in Vzhodne Azije, med gospodarsko najbolj razvita območja na svetu. Na razvoj Evrope imajo vpliv različni dejavniki:
• dober geografski položaj med Afriko in Azijo;
• ugodno podnebje brez pretiranih skrajnosti;
• reke, ki so plovne daleč v notranjost;
• morja, ki segajo daleč v notranjost;
• rodovitna prst;
• rudna bogastva;
• iznajdbe in izumi;
• demokratična politična ureditev;
• izobraževanje, kultura.
Evropa je poleg Severne Amerike in Vzhodne Azije gospodarsko najbolj razvit del sveta. Na razvoj Evrope so vplivali geografska lega, naravni viri in družbeni dejavniki.
V novem veku so evropske države ustvarile velike kolonialne imperije in za nekaj stoletij zavladale velikemu delu sveta. so jim pomenile poceni vir in .
Surovine so bile še posebej pomembne v času , ki se je začela v 18. stoletju in je sprožila zelo hiter gospodarski razvoj držav v Zahodni in Srednji Evropi. Na začetek industrijske revolucije so imela velik vpliv naravna bogastva (predvsem premog in železova ruda), delovna sila in kapital. Pripomogle so tudi številne tehnične novosti in izumi.
Industrijska revolucija je s sabo prinesla številne spremembe – postopno so se izboljševale življenjske razmere in število prebivalstva je začelo naraščati. Nastala so industrijska mesta, ki so hitro postala prenaseljena in močno onesnažena.
Zelo pomemben vir in so si evropske države zagotovile s po celem svetu. Hiter gospodarski razvoj Evrope se je začel z . Pri tem so imeli veliko vlogo naravni viri (premog in železo) in novi tehnološki izumi. Industrijska revolucija je prinesla velike posledice tudi družbi (naraščanje prebivalstva) in okolju (onesnaževanje).
Kaj je značilno za kmetijstvo?
Evropa ima, razen na severu in v gorah, dobre naravne pogoje za , zaradi česar so se razvile različne kmetijske panoge. Za kmetijstvo so najugodnejše ravnine in doline ob velikih rekah.
Znotraj Evrope so prisotne razlike v stopnji razvitosti kmetijstva. Države članice Evropske unije so sprejele skupno evropsko kmetijsko politiko z namenom zmanjševanja razlik v razvitosti kmetijstva. Kmetijstvo je namreč pomembna gospodarska panoga, saj prideluje hrano za ljudi in živali ter surovine za industrijo. Hkrati je pomembno za ohranjanje in vzdrževanje .
Zaradi razlik v razvitosti kmetijstva med evropskimi državami je EU sprejela skupno kmetijsko politiko, ki naj bi zmanjšala te razlike.
Za gospodarsko najbolj razvite države je značilno . V kmetijstvu je zaposlen majhen delež ljudi. Večji je posledica posodabljanja in uporabe najmodernejše mehanizacije, izsuševanja, namakanja ter uporabe umetnih gnojil in kemičnih sredstev za uničevanje škodljivcev in plevela. Vse to povečuje količino pridelka, kar pomeni, da lahko danes na manj obdelovalnih površinah pridelajo več, vendar intenzivno kmetijstvo zelo obremenjuje in onesnažuje okolje.
Za gospodarsko razvite države je značilna tudi , kar pomeni, da so se posamezna območja usmerila v pridelavo pridelka, za katerega so na tem območju najboljši pogoji.
Za večino evropskih držav je značilno (velik , uporaba mehanizacije in modernih tehnologij) in (usmeritev v pridelavo enega pridelka, ki najbolje uspeva na določenem območju) kmetijstvo. Intenzivno kmetijstvo ima pogosto negativne učinke na okolje.
Z namenom pridelave zdrave hrane in varovanja okolja se vedno bolj uveljavlja . Zaradi širjenja mesta in mestnega načina življenja na podeželje se kmetijstvo kot gospodarska panoga sooča s številnimi izzivi. Število kmetov v Evropi upada, njihova povprečna starost pa narašča. Ohranjanje kmetijskih dejavnosti postaja težavno, zlasti na manj ugodnih območjih (kraška in hribovita območja). Ponekod kmetijska zemljišča opuščajo in so v zaraščanju.
Zaradi težav v kmetijstvu Evropska unija finančno podpira evropske kmete in spodbuja okolju prijazne oblike kmetijstva, omogoča cenejšo hrano za potrošnika ter vlaga v razvoj podeželskih naselij. Poseben izziv evropskih držav so tudi , ki bodo imele v prihodnosti velik vpliv na kmetijsko proizvodnjo. Mnoga območja se bodo morala prilagoditi spremembam rastnih obdobij in količine padavin.
V zadnjem času se vse bolj uveljavlja ekološko kmetijstvo, hkrati pa zaradi širjenja mest in mestnega načina življenja število kmetov v Evropi upada. Ohranjanje kmetijstva postaja težavno, kmetijska zemljišča so marsikje osušena in v zaraščanju.
EU je pristopila k temu problemu s finančnim podpiranjem kmetov, spodbujanjem okolju prijaznih oblik kmetijstva in ohranjanjem podeželja. Poseben problem predstavljajo tudi podnebne spremembe.
Statistična dejstva
Francija in Nizozemska sta največji izvoznici kmetijskih pridelkov v Evropi ter druga in tretja izvoznica na svetu.
Kaj je značilno za industrijo?
V Evropi je dosegla vrhunec po 2. svetovni vojni, ko je postala glavna gospodarska panoga. Evropa še danes spada med najbolj industrializirana območja na svetu. Velik delež predstavlja . Število zaposlenih v industriji sicer v zadnjih desetletjih upada zaradi avtomatizacije, robotov, visoke produktivnosti in izobražene .
Evropa spada med najbolj industrializirana območja na svetu, a delež zaposlenih v upada zaradi avtomatizacije, robotov in visoke produktivnosti.
V večini evropskih držav se razvija , ki zaposluje visoko izobraženo delovno silo. Namestitev proizvodnih obratov ni več odvisna od nahajališč rud in energijskih virov. Industrija je tesno povezana z znanostjo in proizvodni obrati so velikokrat postavljeni v bližini univerz in raziskovalnih središč. Podjetja imajo tudi lastne razvojne oddelke, katerih naloga je čim hitreje razviti nove izdelke, ki bodo cenejši in boljši od drugih podobnih izdelkov.
Evropska podjetja izdelujejo izdelke z , kar pomeni, da je vrednost surovin in polizdelkov majhna, cena končnega izdelka ali storitve pa visoka. Številna podjetja selijo tovarne v države, kjer je delovna sila cenejša – Vzhodna in Jugovzhodna Evropa, Azija.
V Evropi prevladuje , ki ni več odvisna od nahajališč naravnih virov in je obenem tesno povezana z znanostjo (proizvodnja je pogosto postavljena v bližini univerz in raziskovalnih središč).
Evropska podjetja izdelujejo izdelke z , svoje tovarne pa pogosto selijo v države, kjer je delovna sila cenejša.
Kateri so glavni energijski viri?
Glavni energijski viri, ki so omogočili gospodarski razvoj v Evropi, so se skozi stoletja spreminjali. Na začetku sta bila pomembna les in voda, nato premog, danes nafta in zemeljski plin, v nekaterih državah tudi .
Za Evropo je značilna velika odvisnost od uvoza , zato se države preusmerjajo k , kot so vodna energija, Sončeva energija, energija vetra in .
Za gospodarstvo Evrope sta bila sprva pomembna les in voda, nato premog, danes nafta in zemeljski plin, tudi . Države se danes preusmerjajo k .
Katere gospodarske panoge prevladujejo?
Večina evropskih držav je v zadnjih desetletjih vstopila v obdobje . To je družba, v kateri večji del dodane vrednosti ustvarijo . Večina prebivalstva tako ni več zaposlena v industriji, ampak v storitvenih dejavnostih. Hiter razvoj storitvenih dejavnosti se je začel konec 20. in v začetku 21. stoletja.
V sklopu storitvenih dejavnosti moramo v Evropi posebej izpostaviti , saj je le-ta zaradi naravnih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti Evrope zelo pomemben. Evropa je namreč eno izmed najbolj obiskanih turističnih območij na svetu, po številu tujih pa najbolj izstopata Francija in Španija.
Za večino evropskih držav je danes značilna , v kateri je največ ljudi zaposlenih v . Ena od teh je , ki ima v Evropi zelo veliko vlogo, saj je Evropa eno izmed najbolj obiskanih turističnih območij na svetu.
Poglej in razišči
Na podlagi fotografij sklepaj, zakaj je Francija turistično najbolj obiskana država na svetu.