Toplotni pasovi
Zakaj imamo različne toplotne pasove?
Toplotni pasovi so območja na Zemlji s podobnimi temperaturnimi značilnostmi. Toplotni pasovi so posledica neenakomernega segrevanja Zemljinega površja in ozračja. Zemljino površje segrevajo Sončevi žarki, ki na različnih območjih padajo na Zemljino površje pod različnim kotom. Večji kot je kot, pod katerim padajo Sončevi žarki na Zemljino površje, močnejše je segrevanje tal. Največji kot, pod katerim padajo Sončevi žarki na Zemljino površje, je ob ekvatorju. Najmanjši kot Sončevih žarkov je na polarnih območjih, to je na skrajnem severu in jugu, kjer so zaradi tega temperature zraka celo leto najnižje.
Toplotni pasovi so območja na Zemlji s podobnimi temperaturnimi značilnostmi. Toplotni pasovi so posledica neenakomernega segrevanja Zemljinega površja in ozračja.
Koliko toplotnih pasov imamo na Zemlji?
Na Zemlji je pet toplotnih pasov:
- vroči ali tropski pas,
- severni in južni zmerno topli pas ter
- severni in južni mrzli ali polarni pas.
Toplotne pasove najpogosteje omejujemo z vzporedniki, vendar v resnici meje med njimi niso ostre. Prav zaradi tega poznamo tudi štiri prehodne toplotne pasove – severni in južni subtropski in subpolarni toplotni pas. Subtropski pas leži med tropskim in zmerno toplim, subpolarni pas pa med zmerno toplim in mrzlim toplotnim pasom.
Če poznamo značilnosti toplotnih pasov, lahko marsikaj sklepamo tudi o življenju ljudi, gospodarstvu, rastlinstvu, živalstvu in drugih značilnostih posameznih območij.
Na Zemlji je pet toplotnih pasov:
- vroči ali tropski pas,
- severni in južni zmerno topli pas ter
- severni in južni mrzli ali polarni pas.
Toplotne pasove najpogosteje omejujemo z vzporedniki, vendar v resnici meje med njimi niso ostre.
Zakaj so znotraj toplotnih pasov različna podnebja?
Na oblikovanje podnebja poleg geografske lege oziroma oddaljenosti od ekvatorja vplivajo tudi oddaljenost od morja, morski tokovi, nadmorska višina, relief in druge posebnosti območja. Zaradi vseh teh dejavnikov imamo na Zemlji različna podnebja.
- Geografska lega
Z oddaljenostjo od ekvatorja se zmanjšuje kot, pod katerim padajo Sončevi žarki na Zemljino površje, s tem pa tudi temperature. Najvišje so ob ekvatorju, najnižje na skrajnem severu in jugu Zemlje. - Oddaljenost od morja in razporeditev kopnega in morja
Oceani in morja se segrevajo in ohlajajo počasneje kot kopno. To pomeni, da imajo območja ob morju milejše podnebje kot v notranjosti celin. Oceani vplivajo tudi na količino padavin. Praviloma to pomeni: dlje kot smo od morja, manjša je količina padavin. - Morski tokovi
So kot reke v oceanih. Prenašajo toplo vodo proti tečajema in hladno vodo proti ekvatorju. Območja ob toplih tokovih imajo višje temperature in več padavin, območja ob hladnih tokovih pa nižje temperature in manj padavin. - Nadmorska višina
Z nadmorsko višino se znižujejo temperature. Višje gremo, hladneje je. Rastlinstvo se je prilagodilo vremenskim razmeram in se spreminja z nadmorsko višino. Na najvišjih vrhovih sta večni sneg in led. - Relief
Gore so kot pregrade, ob njih se mora zrak dvigniti, vlaga v zraku se kondenzira in nastanejo padavine. Pomembna je tudi usmerjenost pobočja. Na prisojnih pobočjih je topleje kot na osojnih.
Na oblikovanje podnebja poleg geografske lege oziroma oddaljenosti od ekvatorja vplivajo tudi oddaljenost od morja, morski tokovi, nadmorska višina, relief in druge posebnosti območja. Zaradi vseh teh dejavnikov imamo na Zemlji različna podnebja.
Statistična dejstva
Temperatura zraka na splošno z nadmorsko višino pada, v povprečju se povprečna letna temperatura zraka na vsakih 100 m zniža za 0,5 °C.
Zrak se segreva posredno od površja. Površje vpije del Sončevega sevanja in del prejete energije, nato jo odda nazaj v ozračje kot toploto. Zaradi tega nastane zamik v segretosti zraka.