Letni časi
Zakaj imamo letne čase?
Ker se nagib Zemljine osi ne spreminja, severna in južna polobla med kroženjem okrog Sonca spreminjata položaj glede na Sonce. Nekaj časa je k Soncu bolj nagnjena severna polobla, nekaj časa pa južna. Ko je proti Soncu nagnjena severna polobla, le-ta prejema več Sončevih žarkov kot južna polobla. Na severni polobli je takrat poletje, na južni pa zima. Čez pol leta se zgodba obrne. Sedaj je južna polobla bolj nagnjena k Soncu in prejema več žarkov. Takrat je na južni polobli poletje, pri nas pa zima. Vmes sta pomlad in jesen.
Nekaj časa je k Soncu bolj nagnjena severna polobla, nekaj časa pa južna. Ko je proti Soncu nagnjena severna polobla, le-ta prejema več Sončevih žarkov kot južna polobla. Na severni polobli je takrat poletje, na južni pa zima. Čez pol leta se zgodba obrne. Sedaj je južna polobla bolj nagnjena k Soncu in prejema več žarkov. Takrat je na južni polobli poletje, pri nas pa zima. Vmes sta pomlad in jesen.
Neverjetnice
Če bi bila Zemljina os navpična, bi bila dan in noč povsod dolga natanko 12 ur. Sonce bi vse leto sijalo z enako močjo in vsi kraji na Zemlji bi imeli vse leto enako povprečno temperaturo.
Vreme ter dolžina dneva in noči se v večini delov na Zemlji spreminjata z letnimi časi. Nagib Zemljine osi in vrtenje okoli osi povzročata, da so letni časi na severni in južni polobli ravno nasprotni. Na primer, ko je na severni polobli poletje, je na južni zima.
Nagib Zemljine osi in vrtenje okoli osi povzročata, da so letni časi na severni in južni polobli ravno nasprotni. Na primer, ko je na severni polobli poletje, je na južni zima.
Kdaj se začne poletje?
Štirje položaji Zemlje na njeni poti okoli Sonca so še posebej pomembni. Z njimi se začnejo astronomski letni časi. Te položaje lahko po položaju Sonca in dolžini dni in noči prepoznamo tudi na Zemlji. Pomlad in jesen se začneta na dan, ko sta dan in noč enako dolga (21. marca in 23. septembra), zato ta dneva imenujemo spomladansko in jesensko enakonočje.
Poletje se na severni polobli začne, ko je dan najdaljši (21. junija), zima pa, ko je dan najkrajši (21. decembra). Ker se takrat daljšanje dneva oziroma noči obrne v krajšanje, pravimo, da gre za poletni oziroma zimski Sončev obrat.
Štirje položaji Zemlje na njeni poti okoli Sonca so še posebej pomembni. Z njimi se začnejo astronomski letni časi.
Poletje se na severni polobli začne, ko je dan najdaljši (21. junija), zima pa, ko je dan najkrajši (21. decembra).
Neverjetnice
Letnih časov, kot jih poznamo mi, nimajo povsod na Zemlji. V nekaterih območjih letni časi niso povezani s temperaturami, temveč s količino padavin (deževna in sušna doba).
Preglej in pojasni
Pojasni, kako se dolžina dneva spreminja z letnimi časi.