Vrtenje Zemlje okoli svoje osi
Zakaj se izmenjujeta dan in noč?
Zemlja se zavrti okoli svoje osi vsakih 24 ur. Vrti se od zahoda proti vzhodu. Pri tem se vsaka točka na Zemlji v enem dnevu zavrti za polnih 360° (naredi en krog) oziroma za 15° v eni uri. Zaradi vrtenja vse točke na Zemljinem površju, razen tečajev, ves čas spreminjajo lego glede na Sonce. Ena polovica Zemlje je osvetljena, torej obrnjena proti Soncu, druga polovica Zemlje pa v temi in obrnjena proč od Sonca.
Zemlja se zavrti okoli svoje osi vsakih 24 ur. Vrti se od zahoda proti vzhodu. Pri tem se vsaka točka na Zemlji v enem dnevu zavrti za polnih 360° (naredi en krog) oziroma za 15° v eni uri.
Zakaj imamo na Zemlji različno dolžino dneva in noči?
Zemljina os je nagnjena za 23,5° glede na navpičnico ravnine, v kateri kroži okrog Sonca. Svojega nagiba ne spreminja, zato vedno kaže v isto smer (proti Severnici). Zaradi nagiba osi se dolžina dneva in noči med letom spreminja. Izjema so kraji na ekvatorju, kjer dan in noč vedno trajata približno 12 ur. Z oddaljenostjo od ekvatorja naraščajo razlike med dolžino dni in noči.
Zemljina os je nagnjena za 23,5° glede na navpičnico ravnine, v kateri kroži okrog Sonca. Zaradi nagiba osi se dolžina dneva in noči med letom spreminja.
Zakaj ure na različnih območjih Zemlje kažejo različen čas?
Posamezni kraji na Zemlji imajo v istem trenutku različno lego glede na Sonce, zato so tam različni deli dneva. Ko je v Sloveniji jutro, je v Mehiki še polnoč, na Novi Zelandiji že večer in v Indiji poldan. Enako lego glede na Sonce imajo le kraji, ki ležijo na istem poldnevniku. Ti kraji imajo enak čas, ki ga imenujemo krajevni čas. Če bi upoštevali posameznih krajev, bi bila na Zemlji velika zmešnjava. Zato so Zemljo razdelili na 24 , znotraj katerih imajo vsi kraji enak čas.
Enako lego glede na Sonce imajo kraji, ki ležijo na istem poldnevniku. Ti kraji imajo enak čas, ki ga imenujemo krajevni čas. Če bi upoštevali posameznih krajev, bi bila na Zemlji velika zmešnjava. Zato so Zemljo razdelili na 24 , znotraj katerih imajo vsi kraji enak čas.
Statistična dejstva
Hitrost gibanja Zemlje okoli svoje osi na severnem in južnem tečaju je 0 km/h, na ekvatorju 1674 km/h, na vzporedniku, ki gre preko Slovenije, pa dobrih 1100 km/h.
Na potovanjih moramo uro prilagajati časovnim pasovom. Izhodiščni časovni pas je časovni pas začetnega ali greenwiškega poldnevnika. Od njega si proti vzhodu in zahodu časovni pasovi sledijo v razmiku ene ure. Ure se proti vzhodu prištevajo, proti zahodu pa odštevajo. Časovni pasovi se večinoma prilagajajo mejam držav. V velikih državah ne zadostuje en časovni pas, zato imajo nekatere države več časovnih pasov.
Izhodiščni časovni pas je časovni pas začetnega ali greenwiškega poldnevnika. Od njega si proti vzhodu in zahodu časovni pasovi sledijo v razmiku ene ure. Ure se proti vzhodu prištevajo, proti zahodu pa odštevajo.
Neverjetnice
Vrtenje Zemlje okoli svoje osi se neznatno upočasnjuje, zaradi tega se dan počasi podaljšuje. Pred 250 milijoni let, v času prvih dinozavrov, je bil dan dolg le 23 ur.
Približno po 180. poldnevniku poteka To je meja, ki razmejuje koledarske dneve. Pri prečkanju datumske meje z vzhoda na zahod preskočimo en dan naprej, pri prečkanju od zahoda proti vzhodu pa se isti koledarski dan ponovi.
Približno po 180. poldnevniku poteka mednarodna datumska meja. To je meja, ki razmejuje koledarske dneve.
Statistična dejstva
Kitajska, ki se razteza čez 5 časovnih pasov, ima enoten čas za vso državo. Rusija ima 11 časovnih pasov in prav toliko različnih časov.
V Sloveniji uporabljamo srednjeevropski čas, ki je eno uro pred časovnim pasom začetnega poldnevnika.