Geografska lega
Kako vemo, kje smo?
Če hočeš vedeti, kje v kinodvorani je tvoj sedež, si pomagaš s številko vrste in sedeža. Podobno kot sedeže v dvorani tudi Zemljino površje razdelimo z mrežo navpičnih in vodoravnih črt. S to mrežo lahko določimo svoj položaj na Zemlji. Mreže v naravi seveda ni, saj si jo je izmislil človek za lažjo orientacijo, najdemo pa jo na večini zemljevidov in globusov. S pomočjo te mreže lahko določimo lego vsakega kraja, točke na Zemljinem površju. Vsak kraj, točka na Zemlji, ima tako svoj »naslov«, ki ga imenujemo . Določimo jo s pomočjo navideznih črt, ki jih imenujemo vzporedniki in poldnevniki.
Zemljino površje je razdeljeno na mrežo navpičnih in vodoravnih črt. S to mrežo lahko določimo svoj položaj na Zemlji. S pomočjo te mreže lahko določimo lego vsakega kraja, točke na Zemljinem površju. Vsak kraj, točka na Zemlji, ima tako svoj »naslov«, ki ga imenujemo . Določimo jo s pomočjo navideznih črt, ki jih imenujemo vzporedniki in poldnevniki.
Kaj so vzporedniki?
Vzporedniki so:
• Namišljeni krogi, ki obkrožajo Zemljo med obema tečajema.
• Najdaljši med njimi je , ki poteka tam, kjer je Zemlja najširša. Zemljo deli na severno in južno poloblo.
• Ostali vzporedniki potekajo severno ali južno od ekvatorja in so z njim vzporedni.
• Označujemo jih s stopinjami, ki povedo njihovo oddaljenost od ekvatorja.
• Ekvator je kot začetni vzporednik označen z 0°.
• Severni in južni tečaj sta kot piki na skrajnem severu in jugu, označena pa sta z 90°.
Kaj so poldnevniki?
Poldnevniki so:
• Namišljeni polkrogi, ki povezujejo severni in južni tečaj.
• Vsi so enako dolgi.
• Označujemo jih s stopinjami, ki povedo, koliko so oddaljeni od začetnega poldnevnika.
• Začetni poldnevnik je greenwiški (izg. grinviški).
• Začetni poldnevnik je označen z 0°.
• Začetni poldnevnik deli Zemljo na vzhodno in zahodno poloblo.
Ker noben poldnevnik po ničemer ne izstopa, so se morali dogovoriti, kateri bo začetni. Dogovorili so se, da bo to poldnevnik, ki poteka skozi astronomsko opazovalnico v londonskem predmestju Greenwich.
Kako določimo geografsko lego?
Geografsko lego torej določamo s pomočjo navideznih črt, ki jih imenujemo vzporedniki in poldnevniki. Odčitamo jo na mestu, kjer se sekata vzporednik in poldnevnik. Glede na ekvator ležijo kraji severno in južno od ekvatorja, glede na začetni poldnevnik pa vzhodno in zahodno od začetnega poldnevnika. Na zemljevidu oddaljenost od ekvatorja odčitamo na levi oziroma desni strani zemljevida, položaj glede na začetni poldnevnik pa zgoraj oziroma spodaj. Vse točke na istem vzporedniku so enako oddaljene od ekvatorja in vse točke na istem poldnevniku so enako oddaljene od začetnega poldnevnika.
Geografsko lego torej določamo s pomočjo navideznih črt, ki jih imenujemo vzporedniki in poldnevniki. Odčitamo jo na mestu, kjer se sekata vzporednik in poldnevnik. Glede na ekvator ležijo kraji severno in južno od ekvatorja, glede na začetni poldnevnik pa vzhodno in zahodno od začetnega poldnevnika.
S pomočjo vzporednikov posameznim točkam na Zemlji določamo geografsko širino, ki nam pove, za koliko stopinj je določena točka oddaljena od ekvatorja.
S pomočjo poldnevnikov posameznim točkam na Zemljinem površju določamo geografsko dolžino, ki nam pove, za koliko stopinj je določena točka oddaljena od začetnega poldnevnika.
Opazuj in pojasni
Oglej si zemljevid sveta in naštej celine, čez katere potekata ekvator in začetni poldnevnik. Kje leži Slovenija glede na ekvator in začetni poldnevnik?