Zemljevidi
Kaj nam prikazujejo zemljevidi?
Zemljevidi so eden najstarejših načinov za sporazumevanje, shranjevanje in prenos podatkov o Zemljinem površju. Pokažejo nam, kje se kaj nahaja, kako priti tja in nam pomagajo odgovoriti na vprašanje, zakaj so ti pojavi tam. Zemljevidi nam lahko prikazujejo naravne pojave, kot so gorovja, morja, reke, jezera. Lahko nam prikazujejo raznovrstnost rastlinstva, podnebja, razširjenost naravnih nesreč in druge pojave, ki jih težko vidimo. Drugi zemljevidi nam prikazujejo različne družbene pojave, kot so državne meje, mesta, ceste, vrste gospodarskih dejavnosti.
Zemljevidi so eden najstarejših načinov za sporazumevanje, shranjevanje in prenos podatkov o Zemljinem površju. Pokažejo nam, kje se kaj nahaja, kako priti tja in nam pomagajo odgovoriti na vprašanje, zakaj so ti pojavi tam. Zemljevidi lahko prijazujejo naravne in družbene pojave.
V 20. stoletju sta se pomen in količina kartografskega gradiva zelo povečala, poenotili pa so se tudi načini kartografskega prikazovanja. Posledica je nastanek številnih zemljevidov z različnimi merili in vsebinami, ki so zlasti z digitalno tehnologijo postali dostopni vsakomur in uporabni za vse.
V 20. stoletju sta se pomen in količina kartografskega gradiva zelo povečala,
poenotili pa so se tudi načini kartografskega prikazovanja.
Neverjetnice
Med najstarejše predhodnike današnjih zemljevidov uvrščamo 25.000 let stare podobe, vgravirane v mamutov okel.
Zemljevide lahko delimo po območju prikaza, po merilu in vsebini, ki jo prikazujejo. Med najpomembnejše delitve spadata delitev glede na merilo in vsebino.
Kaj mora imeti zemljevid, da ga lahko "preberemo"?
Zemljevidi nam podajajo zelo različne informacije, na različne načine. Če želiš razumeti, kaj zemljevid prikazuje, mora biti opremljen z razlago.
Kako je na zemljevidu prikazano površje?
Pri prenosu na ravno ploskev se izgubijo oblike površja. Če želimo vedeti, kje so ravnine in kje vzpeti svet, moramo to na zemljevidu nekako prikazati. To lahko naredimo s senčenjem, barvami ali .
Pri prikazu površja s senčenjem hitro vidimo razliko med posameznimi oblikami površja, ne moremo pa določati nadmorskih višin. Za zemljevide večjih območij je najpreglednejši prikaz površja z barvami, kjer z isto barvo prikažemo območja z enako nadmorsko višino. Pri zemljevidih, ki prikazujejo manjša območja, lahko reliefne oblike prikažemo s plastnicami ali izohipsami. To so črte, ki povezujejo točke na Zemljinem površju z enako nadmorsko višino. Plastnice nam omogočajo zelo natančno določanje nadmorske višine posameznih točk.
Pri prikazu površja s senčenjem hitro vidimo razliko med posameznimi oblikami površja, ne moremo pa določati nadmorskih višin. Nadmorsko višino lahko na zemljevidu prikažemo z barvami ali pa izohipsami.
Neverjetnice
Zemljevidi niso samo tiskani dokumenti. Postali so nepogrešljivi pripomočki na pametnih telefonih, tablicah, računalnikih in celo pametnih urah.