Upodabljanje Zemlje
Kako lahko prikažemo Zemljino površje?
Ljudje se že od nekdaj trudijo prikazati Zemljino površje. Ne glede na to, ali so podobe Zemljinega površja risali na tla, na stene jam ali so jih vrezali v različne naravne materiale (kamen, les ...), je bilo vsem skicam skupno, da so nanje poskušali čim bolj natančno »prerisati« dejansko stanje v naravi. Pri tem so narisali vse za njih pomembne in izstopajoče pojave. Takšni prikazi so postali še posebej pomembni, ko so se ljudje začeli podajati na dolga potovanja v neznano.
Ljudje se že od nekdaj trudijo prikazati Zemljino površje. Ne glede na to, ali so podobe Zemljinega površja risali na tla, na stene jam ali so jih vrezali v različne naravne materiale (kamen, les ...), je bilo vsem skicam skupno, da so nanje poskušali čim bolj natančno »prerisati« dejansko stanje v naravi.
Danes lahko Zemljo oziroma njeno površje prikažemo na različne načine. Uporabimo lahko globus, zemljevid, relief, panoramsko fotografijo in risbo ter v zadnjem času tudi letalski in satelitski posnetek. Vsem je skupno to, da so bolj ali manj natančna »kopija« dejanskega stanja v naravi. Do zemljevidov ter satelitskih in letalskih posnetkov lahko danes dostopamo tudi preko svetovnega spleta, pametnih telefonov in navigacijskih naprav.
Danes lahko Zemljo oziroma njeno površje prikažemo na različne načine. Uporabimo lahko globus, zemljevid, relief, panoramsko fotografijo in risbo ter v zadnjem času tudi letalski in satelitski posnetek.
Kaj je globus?
Če želimo prikazati površje celotne Zemlje, je najboljši pripomoček . Z njim lahko prikažemo obliko Zemlje ter pravilno velikost in razdaljo med posameznimi območji na Zemlji. Očitna pomanjkljivost globusa je, da lahko z njim prikažemo le nekaj osnovnih informacij o Zemljinem površju. Na majhnem globusu namreč ni dovolj prostora za prikaz podrobnih podatkov, velik globus pa bi bil nepraktičen in neroden za uporabo.
Če želimo prikazati površje celotne Zemlje, je najboljši pripomoček . Z njim lahko prikažemo obliko Zemlje ter pravilno velikost in razdaljo med posameznimi območji na Zemlji.
Neverjetnice
Na prvem globusu iz leta 1492 niso bile prikazane Severna in Južna Amerika ter Avstralija, saj jih takrat
v Evropi še niso poznali.
Kaj je zemljevid?
Najbolj vsestranski prikaz Zemljinega površja je . Zemljevid je pomanjšana in poenostavljena upodobitev Zemljinega površja na ravni površini. Narisan je v tlorisu. Osnovna prednost zemljevidov je, da lahko na njih prikažemo tudi podrobnosti. So zelo priročni, saj jih lahko zložimo in nosimo s seboj. Zbirko zemljevidov, vezanih v knjigo, imenujemo .
Najbolj vsestranski prikaz Zemljinega površja je zemljevid. Zemljevid je pomanjšana in poenostavljena upodobitev Zemljinega površja na ravni površini. Zbirko zemljevidov, vezanih v knjigo, imenujemo .
Kako nastanejo zemljevidi?
Prve zemljevide ali bolje predhodnike zemljevidov so risali predvsem po spominu in niso bili posebej natančni. Danes kartografi izdelujejo zemljevide s pomočjo računalnikov, pri čemer jim zelo koristijo letalski in satelitski posnetki. Pri tem uporabljajo podatke, shranjene v geografskem informacijskem sistemu (GIS), in posebne računalniške programe. Tako lahko zemljevide hitro posodobijo, ko se pojavijo novi podatki. Še vedno pa morajo kartografi nekatere podatke, kot so zemljepisna imena, meje in podobno, zbrati na terenu.
Bolj kot je območje oddaljeno od ekvatorja, večja je popačenost na zemljevidih. Le območja okoli ekvatorja niso popačena.
Prve zemljevide ali bolje predhodnike zemljevidov so risali predvsem po spominu in niso bili posebej natančni. Danes kartografi izdelujejo zemljevide s pomočjo računalnikov, pri čemer jim zelo koristijo letalski in satelitski posnetki.
Neverjetnice
Prvi preprosti zemljevidi so nastali že v prazgodovini. Vrezovali so jih v les, kosti, glino ali na stene jam. Kasneje so jih risali na kože, glinaste plošče in lubje, da so jih lahko nosili s sabo.
Pri izdelavi zemljevidov predstavlja največjo težavo način, kako ukrivljeno Zemljino površje prenesti na ravno površino. Način prenosa Zemljinega površja na ravno površino imenujemo projekcija. Pri prenosu Zemljine okrogle oblike na ravno površino pa pride do popačenja, nekoliko se popačijo tako velikosti kot tudi oblike posameznih delov Zemljinega površja. Popačenje je največje pri zemljevidih, ki prikazujejo celotno Zemljo. Bolj kot je območje oddaljeno od ekvatorja, večja je popačenost na zemljevidih. Le območja okoli ekvatorja niso popačena.
Pri izdelavi zemljevidov predstavlja največjo težavo način, kako ukrivljeno Zemljino površje prenesti na ravno površino. Način prenosa Zemljinega površja na ravno površino imenujemo projekcija.