Osončje
Kaj je osončje?
Ne vemo, kako veliko je vesolje. Vemo pa, da nebesna telesa v vesolju niso razmetana brez pravega reda. Združujejo se v večje in manjše skupine. Zvezde in ostala nebesna telesa se združujejo v galaksije, ki so različnih oblik in velikosti. Znotraj posamezne galaksije je lahko na milijone zvezd. Okoli zvezd krožijo različna nebesna telesa. Takšno skupino nebesnih teles imenujemo .
običajno sestavlja ena zvezda in vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli nje. Naše Osončje sestavljajo Sonce, planeti, , naravni sateliti ali lune, več tisoč kometov in več sto tisoč asteroidov. Naše Osončje je del galaksije, ki se imenuje Rimska cesta.
Osončje so vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli ene zvezde. Naše Osončje je del galaksije, ki se imenuje Rimska cesta.
Kaj sestavlja naše Osončje?
Središče našega Osončja je Sonce – nam najbližja zvezda. Tako kot druge zvezde tudi Sonce oddaja svetlobo in toploto, ki omogočata življenje na Zemlji.
Okoli Sonca kroži osem planetov, ki so različno veliki in različno oddaljeni od Sonca. Glede na njihove značilnosti jih lahko razdelimo v dve skupini. Prvo skupino sestavljajo manjši in Soncu bližji planeti: Merkur, Venera, Zemlja in Mars. So trdi in imajo kamnito površje. Imenujemo jih tudi notranji planeti. Drugo skupino sestavljajo Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Zaradi velikosti in sestave jih imenujemo tudi plinasti velikani. Vsi planeti so v primerjavi s Soncem majhna, krogli podobna telesa, okoli katerih lahko krožijo tudi naravni sateliti ali lune.
Naše Osončje sestavljajo Sonce ‒ nam najbližja zvezda ‒ in vse, kar kroži okoli njega. To vključuje osem planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun) in njihove lune, pritlikave planete, asteroide, komete in meteorite.
Neverjetnice
Na Luni ni ozračja. Stopinje prvih ljudi na Luni iz leta 1969 se bodo ohranile na Luninem površju še vsaj deset milijonov let.
Zemlji najbližje nebesno telo je Luna. Luna je Zemljin edini naravni satelit. Tako kot planeti in drugi sateliti tudi Luna nima lastne svetlobe. Na nebu jo, zaradi Sončeve svetlobe, vidimo kot svetlečo kroglo ali krajec. Ker nima ozračja, na njeno površje pogosto padajo meteoriti, ki ustvarjajo številne kraterje. Je edino nebesno telo, ki ga je doslej obiskal človek.
Zemlji najbližje nebesno telo je Luna. Luna je Zemljin edini naravni satelit. Luna nima lastne svetlobe. Je edino nebesno telo, ki ga je doslej obiskal človek.
Neverjetnice
Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn so z Zemlje vidni s prostim očesom. Poznali so jih že v prazgodovini. Uran so odkrili šele po izumu teleskopa.
Zakaj planeti krožijo okoli Sonca?
Med telesi z maso deluje privlačna sila, ki se imenuje gravitacija. Telo z večjo maso ima večjo gravitacijsko silo. Sonce ima daleč največjo maso v našem Osončju, zato ostala nebesna telesa krožijo okoli Sonca. Zaradi gravitacije tudi ti, ko skačeš, vedno pristaneš na tleh in ne odletiš v vesolje. In zaradi gravitacije vse stvari padejo na tla.
Med telesi z maso deluje privlačna sila, ki se imenuje gravitacija. Sonce ima daleč največjo maso v našem Osončju, zato ostala nebesna telesa krožijo okoli Sonca.
Zaradi gravitacije, kljub temu da ima Zemlja obliko krogle, ni nevarnosti, da bi ljudje na drugi strani padli z nje. Zemlja z gravitacijsko silo privlači vsa telesa na površju in jih vleče proti središču Zemlje. Moč gravitacije je odvisna tudi od razdalje med telesoma. Bližje, ko smo Zemljinemu površju, močnejša je gravitacija Zemlje.
Zaradi gravitacije ni nevarnosti, da bi ljudje na drugi strani Zemlje padli z nje. Zemlja z gravitacijsko silo privlači vsa telesa na površju in jih vleče proti središču Zemlje.
Statistična dejstva
Naše osončje
- ena zvezda
- 8 planetov in 5 pritlikavih planetov
- 147 lun
- več kot 3400 kometov
- več kot 715 000 asteroidov