Vesolje in nebesna telesa
Kaj je vesolje?
Nočno nebo je od nekdaj vznemirjalo ljudi. Pojavov, ki so jih opazovali, si niso znali razložiti, zato so jih povezovali z bogovi. Tako so nastali številni miti o začetku vesolja. So pa že prišle do mnogih koristnih spoznanj o vesolju. O tem pričajo stara svetišča, zapletene zvezdne karte in koledarji.
Že prve civilizacije so opazovale nebo in prišle do koristnih spoznanj o vesolju.
Danes vemo, da je Zemlja v velikanskem prostoru, ki mu pravimo vesolje. Vesolje si je skoraj nemogoče predstavljati in opisati z besedami. Sestavlja ga ogromen prostor s številnimi nebesnimi telesi. Večina astronomov je prepričanih, da je vesolje nastalo pred približno 14 milijardami let z velikim pokom.
Vesolje je ogromen prostor s številnimi nebesnimi telesi. Nastalo naj bi pred približno 14 milijardami let z velikim pokom.
Če v jasni noči s prostim očesom pogledamo v nebo, vidimo na tisoče zvezd, nekatere planete, tu in tam kakšen meteor, redko kdaj kakšen komet. Z dobrim daljnogledom ali teleskopom lahko vidimo tudi meglice, galaksije …
Statistična dejstva
Zvezda Severnica je oddala svetlobo, ki jo trenutno vidimo na nočnem nebu, pred 400 leti!
Razdalje v vesolju so tako velike, da si jih težko predstavljamo. Še težje jih merimo z enotami, ki jih poznamo v vsakdanjem življenju. Razdalje v vesolju zato merimo s svetlobnimi leti. To je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem Zemljinem letu. Ker je hitrost svetlobe v praznem prostoru približno 300.000 kilometrov na sekundo, ta razdalja v enem letu znaša okoli 10 bilijonov kilometrov.
Razdalje v vesolju merimo s svetlobnimi leti. To je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem Zemljinem letu.
Opazuj in pojasni
- Luna je od Zemlje oddaljena malo več kot eno svetlobno sekundo (300.000 km).
- Sonce je od nas oddaljeno 8 svetlobnih minut (150 milijonov km).
- Najbližja zvezda (za Soncem) je od nas oddaljena 4 svetlobna leta.
- Zvezda Severnica je od nas oddaljena 400 svetlobnih let.
- Najbližja galaksija je oddaljena 2 milijona svetlobnih let.
Pojasni, zakaj lahko trdimo, da je vsak pogled v zvezdno nebo pogled v preteklost.
Kako imenujemo posamezna nebesna telesa?
ZVEZDE so velike, zelo vroče plinaste krogle. Oddajajo svetlobo in energijo. Na nebu so vidne kot različno svetle pike. Nam najbližja zvezda je Sonce. Zvezde so edina nebesna telesa, ki oddajajo lastno svetlobo.
ZVEZDE so velike, vroče plinaste krogle. So edina nebesna telesa, ki oddajajo lastno svetlobo.
PLANETI so plinasta ali kamnita krogli podobna telesa, ki ne oddajajo lastne svetlobe. Nekateri planeti so obdani z obroči ali pa okrog njih krožijo manjša telesa – naravni sateliti ali lune.
PLANETI so plinasta ali kamnita krogli podobna nebesna telesa.
KOMETI ali zvezde repatice so majhna ledena nebesna telesa. Ko zaidejo v bližino Sonca, jih vidimo kot svetle krogle z repom. Nekateri kometi se vračajo, drugi nas obiščejo le enkrat.
KOMETI ali zvezde repatice so majhna ledena nebesna telesa.
METEORJI so manjša telesa, ki zaidejo v bližino Zemlje in ob vstopu v ozračje zažarijo. To je tista svetla sled, ki jo vidimo zvečer na nebu in ji rečemo zvezdni utrinek.
METEORJI so manjša telesa, ki zaidejo v bližino Zemlje in ob vstopu v ozračje zažarijo.
GALAKSIJE sestavlja tudi po več milijard zvezd. V vesolju naj bi bilo na milijone galaksij različnih oblik in velikosti. Živimo v galaksiji Rimska cesta. V jasni noči jo vidimo kot svetel pas, ki se razteza čez celotno nebo.
GALAKSIJE sestavlja po več milijard zvezd. Živimo v galaksiji Rimska cesta.
ASTEROIDI so majhna, trdna nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca. Za večino asteroidov so prepričani, da so to ostanki, ki so ostali ob nastanku planetov. V našem Osončju so odkrili že na tisoče asteroidov.
ASTEROIDI so majhna, trdna nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca.
METEORITI so ostanki meteorja, ki ne razpadejo ali zgorijo v ozračju in padejo na Zemljo. Večji kosi ob padcu ustvarijo krožno jamo, ki jo imenujemo krater. Padci meteoritov na Zemljo so sicer pogosti, vendar so večinoma ti delci tako majhni, da jih sploh ne zaznamo.
METEORITI so ostanki meteorja, ki ne razpadejo ali zgorijo v ozračju in padejo na Zemljo.
Neverjetnice
Pred 65 milijoni let je na Zemljo padel meteorit in povzročil izumrtje dinozavrov. Poleg dinozavrov naj bi izumrlo približno 70 % vseh živih bitij. Takšen dogodek se zgodi približno vsakih 100 milijonov let.