Brezov pedic – organizem v okolju
Obstajata dve barvni različici brezovega pedica, temnejša in svetlejša. To je nočni metulj, ki podnevi počiva na deblih in skalah, obraščenih z lišaji. Zaradi lišajev je površina, na kateri počivajo pedici, svetle barve.
Sredi 19. stoletja, ko industrija še ni bila dovolj razvita, so v Veliki Britaniji prevladovali svetlejši osebki. S širitvijo industrije se je močno povečalo onesnaženje zraka. Zaradi velike količine pokurjenega premoga so se na površine usedale saje, postopno pa so propadli tudi lišaji, saj so za onesnažen zrak izjemno občutljivi. Površine, na katerih so podnevi počivali brezovi pedici, so tako postajale vse temnejše. V takšnih pogojih so bili svetlejši pedici za plenilce bolje vidni, temnejši pedici pa so se uspešno prikrivali. Zato je več temnim osebkom uspelo preživeti in se razmnoževati.
Ti pedici, ki so imeli v danem okolju ustrezne, »koristne« lastnosti (v tem primeru temno barvo), so se uspešneje razmnoževali, kar pomeni, da je večje število osebkov v naslednji generaciji podedovalo to lastnost.
Temnejših pedicev je bilo tako vedno več in svetlejših vedno manj. Z uvedbo čistilnih naprav je zrak postal manj onesnažen in površine so spet prerasli lišaji. V takšnih razmerah je svetlejša barva ustreznejša in pomeni prednost. Danes tako ponovno prevladujejo svetlejši pedici.
Ker se okolje spreminja, so nekatere lastnosti v danem okolju ustreznejše od drugih, zato je v spreminjajočem se okolju raznolikost osebkov prednost. V primeru brezovega pedica je bilo v kratkem času razvidno, kako je potekal izbor med dvema barvnima različicama. Takšnemu izboru pravimo naravni izbor. Osebki z različnimi lastnostmi imajo različno verjetnost (eni večjo, drugi manjšo), da bodo preživeli, glede na trenutne razmere v okolju.
Z naravnim izborom se pogostost alela za temnejšo barvo pri brezovih pedicih veča, pogostost alela za svetlejšo barvo pa manjša. Populacija se evolucijsko spreminja.