Ekosistemi
Skupnosti organizmov, povezane z okoljem
Ekosistem sestavljajo vse vrste živih bitij, povezane v določenem okolju, skupaj z vsemi neživimi dejavniki, kot so toplota, svetloba, voda, veter, matična podlaga itd. Na življenje vsakega posameznega organizma vplivajo tako neživi dejavniki kot tudi živi dejavniki, torej drugi organizmi. Organizmi so med seboj v stalnem ali občasnem odnosu in sestavljajo življenjske združbe ali biocenoze, ki omogočajo obstoj vsem organizmom.
Ekosistem sestavljajo vsa živa bitja in neživi dejavniki v določenem okolju. Na življenje vsakega posameznega organizma vplivajo tako neživi kot tudi živi dejavniki. Organizmi sestavljajo življenjske združbe ali biocenoze.
Zgradba in delovanje ekosistemov
V različnih ekosistemih se življenjske združbe razlikujejo. Na travniku med drugim živijo regrat, poljska voluharica in postovka, ki so v medsebojnem odnosu. Z regratom se prehranjuje poljska voluharica, njo pa pleni postovka. V gozdu živijo gozdna voluharica, ki se prehranjuje z zelenimi deli rastlin, koreninami, tudi plodovi dreves, njo pa lahko pleni lisica. Čeprav ekosistem deluje kot celota, ni ločen od ostalih ekosistemov, temveč se z njimi povezuje. Tudi lisica kdaj upleni poljsko voluharico. Postovka, ki pleni na odprtih površinah, kot so travniki, pa pogosto gnezdi v gozdnem robu, na prehodu med dvema ekosistemoma. Navadno je meja med dvema ekosistemoma tam, kjer so razmere (npr. temperatura, vlaga, svetloba) na manjši razdalji bistveno drugačne, bistveno drugačna pa je tudi življenjska združba.
Ekosistem deluje kot celota. Kljub temu pa ni povsem ločen od ostalih ekosistemov, temveč se z njimi povezuje. Meja med dvema ekosistemoma je tam, kjer so drugačne razmere (npr. temperatura, vlaga, svetloba) in drugačna življenjska združba.
Vsi biomi na planetu so povezani v biosfero. Biosfera so vsi med seboj povezani živi organizmi na Zemlji. V živih sistemih obstaja tesna povezava med njihovim delovanjem in zgradbo, ne glede na to, ali govorimo o molekuli, celici, organizmu ali ekosistemu. Na primer, spremembe v celici vplivajo na delovanje in zgradbo organizma, kar lahko vpliva na odnose med organizmi in posledično na celoten ekosistem, na njegovo zgradbo in delovanje. Ker posamezen ekosistem ni ločen od drugih ekosistemov, spremembe v enem ekosistemu vplivajo na spremembe v drugem, pa tudi na spremembe v celotni biosferi, torej na vsa živa bitja. Celoten planet deluje kot povezana celota.
Vsi biomi na planetu so povezani v biosfero. Povezovanje zgradbe in delovanja živih sistemov na različnih ravneh omogoča, da planet deluje kot povezana celota. Na primer, spremembe v celici lahko vplivajo na spremembo zgradbe organizma, to pa vpliva na zgradbo in delovanje celotnega ekosistema. Ker posamezen ekosistem ni ločen od drugih ekosistemov, spremembe v enem ekosistemu vplivajo na spremembe v drugem, to pa tudi na spremembe v celotni biosferi, torej na vsa živa bitja.
Ekosistemi se spreminjajo
Ekosistemi se s časom zaradi različnih vzrokov spreminjajo. Spremembo v številu osebkov nekaterih vrst lahko opazimo že med letnimi časi, ko se spremenijo vremenske razmere. Poleti na travniku opazimo večje število živali in rastlin kot pozimi. V življenjsko združbo ekosistema se lahko priselijo nove vrste, ki izpodrinejo tamkaj živeče, namnožijo se povzročitelji bolezni ali pa se poveča število plenilcev, ki zmanjšajo populacijo določene vrste plena.
Na ekosistem pa lahko vplivajo tudi nenadni dejavniki, kot je na primer izbruh vulkana ali požar. Takrat se stanje v ekosistemu naenkrat bistveno spremeni.
Ekosistemi se s časom zaradi različnih vzrokov spreminjajo. V ekosistemu se spreminjajo vremenske razmere, priseljujejo se nove vrste, ki izpodrinejo tamkaj živeče, namnožijo se povzročitelji bolezni ali pa se poveča število plenilcev, ki zmanjšajo populacijo plena.
Na ekosistem lahko vplivajo tudi nenadni dejavniki, kot je na primer izbruh vulkana ali požar.
Neprimerno odvržena vžigalica je lahko vzrok, da pogori ves gozd. Na območju ekosistema, kjer je bila značilna življenjska združba, je ostalo le še pogorišče in prisotna je erozija tal. Na pogorelem območju se postopno vzpostavi nova življenjska združba. Najprej pogorišče naselijo prve vrste, ki preživijo izpostavljenost suši in pomanjkanju mineralnih snovi (dušika). Tem vrstam pravimo pionirske vrste. Navadno so to vrste, ki hitro rastejo in se hitro razmnožujejo. Zaradi teh vrst se razmere na pogorišču sčasoma spremenijo (tla se obogatijo z dušikom, v tleh je prisotne več vlage, debelina prsti se veča) in omogočijo naseljevanje drugih vrst. Sčasoma postanejo razmere ustrezne za naseljevanje višje rastočih rastlin, ki s krošnjami zasenčijo tla in tako ponovno spremenijo razmere ob tleh, več je vlage in manj toplote. Po nekaj deset letih se razvije nova življenjska združba. V tako izoblikovani življenjski združbi vrste živijo v medsebojni odvisnosti v okolju, ki se le malo spreminja. Takšnemu spreminjanju in razvijanju združbe v času pravimo sukcesija ali ekološko zaporedje. Sočasno s spreminjanjem združbe se med sukcesijo spreminja tudi fizično okolje.
Po požaru se v ekosistemu postopno vzpostavi nova življenjska združba. Najprej pogorišče naselijo vrste, ki preživijo izpostavljenost suši in pomanjkanje mineralnih snovi. Tem vrstam pravimo pionirske vrste. Zaradi teh vrst se razmere na pogorišču spremenijo in omogočijo naseljevanje drugih vrst. Po nekaj deset letih se razvije nova življenjska združba. Takšnemu spreminjanju in razvijanju združbe v času pravimo sukcesija ali ekološko zaporedje. Sočasno s spreminjanjem združbe se med sukcesijo spreminja tudi fizično okolje.
