Evolucija
človeka
Od opice do človeka
Kot vsak organizem na Zemlji imamo tudi ljudje daljne prednike in dolgo zgodovino. Evolucijska zgodovina človeka, tako kot vseh drugih živih bitij na Zemlji, sega vse do nastanka prvih enoceličnih organizmov. Pred 65 milijoni let naj bi se razvil zadnji skupni prednik primatov, med katere uvrščamo tudi človeka. Verjetno so bili to majhni žužkojedi sesalci, ki so živeli na drevesih. Iz njih so se najprej razvili lemurji, kasneje pa še druge skupine primatov.
Nekatere osnovne značilnosti primatov so gibljivi prsti, ki omogočajo oprijemanje, občutljive blazinice na prstih, nohti in razvitost vida kot najpomembnejšega čuta. Oči na sprednjem delu glave omogočajo izvrstno prostorsko gledanje in ocenjevanje razdalj. V primerjavi z drugimi sesalci je pri primatih voh manj razvit. Večina primatov je prilagojena za življenje na drevesih.
Zadnji skupni prednik primatov so bili verjetno majhni žužkojedi sesalci, ki so živeli na drevesih. Iz njih so se najprej razvili lemurji, kasneje pa še druge skupine primatov.
Osnovne značilnosti primatov so gibljivi prsti, občutljive blazinice na prstih, nohti in razvitost vida.
Od odcepitve človeške razvojne veje od šimpanzove je obstajalo večje število nam sorodnih rodov in vrst, ki jih uvrščamo med človečnjake. Preživela je samo ena vrsta, sodobni človek ali Homo sapiens. Pomembne novosti v razvoju človeka so bile pokončna drža, dvonožna hoja, krožno žvečenje in razvoj možganov. Pokončna drža je omogočala uporabo sprednjih okončin za različna opravila, to pa je pospešilo razvoj možganov.
Sodobni človek ali Homo sapiens je vrsta človečnjakov. Pomembne novosti v razvoju človeka so bile pokončna drža, dvonožna hoja, krožno žvečenje in razvoj možganov.
Moderni človek
Izvor sodobnega človeka naj bi se po do zdaj znanih podatkih začel v gozdovih vzhodne Afrike, natančneje, Etiopije, kjer so našli najstarejše fosilne ostanke. Znanstveniki predvidevajo, da naj bi se sodobni človek odselil iz Afrike pred približno 65 000 leti, najprej v Azijo, nato pa v Evropo in Avstralijo, kjer naj bi izpodrinil druge tedaj živeče vrste, med drugim tudi pokončnega človeka v Aziji in neandertalca v Evropi.
Sodobni človek naj bi izviral iz vzhodne Afrike. Kasneje pa se je iz Afrike odselil najprej v Azijo, nato pa v Evropo in Avstralijo.
Človek se je začel s kmetijstvom ukvarjati pred približno 10 000 leti. To odkritje je zahtevalo stalno naselitev določenega območja. Površino, namenjeno poljedelstvu, je bilo treba osvajati postopoma, sočasno pa je lahko človek ciljno gojil rastline za svojo rabo. S poljedelstvom se je zmanjšala človekova odvisnost od spreminjajočega okolja.
Ko se je človek začel ukvarjati s kmetijstvom, se je zmanjšala njegova odvisnost od spreminjajočega okolja.
