Dotik življenja 9

Biologija – veda o življenju – je naravoslovna veda, ki proučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa vse do biosfere. Njena spoznanja nam pomagajo razumeti, kdo smo in kaj se dogaja v nas, kaj sploh je življenje in kako lahko obstaja. Biološka spoznanja so nujna za ohranjanje narave in za varovanje okolja, saj si le tako lahko kot biološka bitja zagotovimo preživetje. Po drugi strani pa biološka spoznanja bistveno vplivajo na nas in na svet okoli nas: biološko znanje je namreč temelj za druge znanosti in stroke: medicino, veterino, farmacijo, biotehnologijo, agronomijo in živinorejo, gozdarstvo, živilsko industrijo, kriminalistiko …

Kemija živih sistemov – biokemija, nekateri ji pravijo tudi biološka kemija, preučuje kemijske spojine (predvsem biološke makromolekule) in kemijske procese v živih organizmih. Znanje s področja kemije združuje z znanjem s področja biologije in je zato interdisciplinarna veda. Njeni izsledki so pomembni za medicino, farmacijo, veterino, biotehnologijo, agronomijo in živinorejo, gozdarstvo, živilsko
industrijo …

Genetika je biološka panoga, ki preučuje DNA in dedovanje. To je zelo široka panoga, ki zajema preučevanje zgradbe in delovanja genov ter načinov, kako ti prehajajo iz generacije v generacijo.

Biotehnologija je povezava bioloških in inženirskih znanosti z namenom uporabe organizmov, celic ali njihovih delov v proizvodnji in storitvah. Kot taka je zelo uporabna in posega na številna področja. Spoznanja biotehnologije lahko vodijo v nove poti odkrivanja in zdravljenja bolezni v medicini, posegajo na vsa področja kmetijstva in priprave živil, posegajo v varstvo okolja s pridobivanjem biogoriv, z možnostmi očiščevanja okolja …

Nihče ne ve zagotovo, kako se je življenje na Zemlji začelo. Znanstveniki poskušajo na vprašanje o začetku življenja odgovoriti že dalj časa. Vsaka nova hipoteza in vsak nov dokaz pomenita korak bližje k odgovoru. Vsekakor danes prevladuje mnenje, da so bile takrat, pred 3,5 milijarde let, razmere na Zemlji neugodne za večino današnjih oblik življenja – in vendar so se v teh razmerah razvile prve oblike življenja.

Osnovna gradbena in funkcionalna enota živih sistemov so celice, ki imajo podobno osnovno zgradbo in delovanje. Življenje se je razvilo najprej kot preproste celice, danes pa je na Zemlji že na milijone različnih vrst organizmov, ki so rezultat dolgotrajnega spreminjanja in prilagajanja. V organizmih, ki danes živijo na Zemlji, je zapisana zgodba o preteklosti in natančno opazovanje vsega živega okoli nas nam to zgodbo lahko razkrije.

Danes živi na Zemlji več milijonov vrst različnih organizmov. Z raziskovanjem postaja število znanih vrst vedno večje, pregled nad vsemi vrstami pa vedno težji. Edini način, da se znajdemo v tolikšni množici raznolikih organizmov, je, da oblikujemo primeren sistem, v katerem ima vsaka vrsta, glede na sorodnost z drugimi organizmi, svoje mesto.

Kot rezultat dolge evolucijske zgodovine življenja na Zemlji danes živi na milijone vrst različnih organizmov. Vedno bolj se zavedamo pomena raznolikosti na našem planetu in medsebojne odvisnosti vseh živih bitij. Ob tem pa spoznavamo, da bi znatno zmanjšanje te raznolikosti lahko ogrozilo biosfero.

Planet Zemlja ni naseljen z naključno množico rastlinskih in živalskih vrst, nepovezano živečih druga ob drugi. Vsi organizmi so se z evolucijsko zgodovino razvijali, se prilagajali, med njimi pa so se ustvarili raznoliki odnosi. Odnose med organizmi ter odnose med organizmi in njihovim okoljem preučuje ekologija. Znanje ekologije pomaga pri razumevanju teh odnosov, hkrati pa poduči, kako lahko že najmanjše spremembe v okolju vplivajo na organizme.

Sodobna družba s svojim razvojem vpliva na razmere v naravi. Podatki o stanju biotske pestrosti in o njenem upadanju so skrb vzbujajoči. Neokrnjena narava izginja. Vedno širša so spoznanja, da svojega početja ne bomo mogli dolgo nadaljevati. Iz teh spoznanj izhaja trud, da bi ohranili naravo in obvarovali raznolike oblike življenja. Zaradi njih in zaradi nas samih, ki smo njihov sestavni del.