Druga svetovna vojna in Slovenci

KLJUČNE BESEDE:

• trije okupatorji
• raznarodovalna politika
• protirevolucionarni tabor
• narodnoosbobodilni tabor
• Londonske točke
• Osvobodilna fronta (OF)
• Temeljne točke
• partizanske čete
• nasilje okupatorja
• osvobojeno ozemlje
• vaške straže
• državljanska vojna 
• kolaboracija
• slovensko domobranstvo
• Dolomitska izjava
• Slovenski narodnoosvobodilni odbor

Napad na Kraljevino Jugoslavijo (in slovensko ozemlje) se je začel 6. aprila 1941.
• Kralj in vlada sta državo zapustila.
• Jugoslovanska vojska je bila hitro poražena, jugoslovansko ozemlje pa je bilo razdeljeno med več okupatorjev.

Slovensko ozemlje so si med seboj razdelili trije okupatorji:
• Nemci,
• Italijani in
• Madžari.
Neodvisna država Hrvaška je dobila nekaj vasi v okolici Bregane.

Okupatorji so zasedeno slovensko ozemlje želeli trajno priključiti svojim državam. Italijani in Madžari so to storili, Nemci pa formalne priključitve niso izvedli.

ZANIMIVO
Italijani so zasedeno ozemlje poimenovali Ljubljanska pokrajina; prevzela je vlogo političnega središča Slovencev.

Okupatorji so izvajali raznarodovalno politiko, s katero so načrtovali uničenje slovenskega naroda.

ZANIMIVO
V nemško vojsko je bilo mobiliziranih od 60.000 do 70.000 Slovencev. Največ jih je bilo v vojaških enotah na vzhodni fronti, nekaj pa tudi na zahodni fronti, na afriških bojiščih in na daljnem severu.

Okupatorji so zaplenili mnoge državne, cerkvene in zasebne nepremičnine ter umetnine.
Nemška okupacijska oblast je sprva pomenila določen gospodarski in socialni napredek (upad brezposelnosti, dobra preskrba, gradnja novih tovarn), pod Italijani je bila preskrba slabša.

ZANIMIVO
Pred nasilnim nemškim izgonom je okoli 17.000 Slovencev pobegnilo na italijansko zasedbeno območje.

Pogledi slovenskih političnih taborov na okupacijo so bili različni. Razlike so bile posledica predvojnih političnih nasprotij, odnosa posameznega okupatorja do ljudi in politikov ter pričakovanj ob koncu vojne.

Oblikovala sta se dva tabora:  
 protirevolucionarni in
• narodnoosvobodilni tabor.
Njuno delovanje je bilo sprva omejeno le na Ljubljansko pokrajino.

ZANIMIVO
Londonske točke so bile poimenovane po Londonu, ker so bile javno prebrane na radiu BBC.

ZANIMIVO
• OF bila ustanovljena 27. aprila z imenom Protiimperialistična fronta, ker je bila pod vplivom komunistične partije usmerjena predvsem proti zahodnim državam.
• Prvi oboroženi spopad z okupatorjem se je zgodil med člani Tigra in Italijani na Mali gori 13. maja 1941.

• V protirevolucionarnem taboru so ustanovili ilegalne enote (Slovenska legija, Sokolska in Narodna legija), ki pa niso delovale vojaško, temveč le obveščevalno.

• V narodnoosvobodilnem taboru je politično in vojaško osvobodilni boj vodila OF.
Središče odpora OF je bilo do pomladi 1942 v Ljubljani, nato pa na Kočevskem.

OF je organizirala raznolike oblike odpora: zbirala je podatke o okupatorju (obveščevalna dejavnost), organizirala različne tečaje, ilegalne grafične tiskarne in ilegalni radio Kričač, izvajala sabotaže in atentate na predstavnike oblasti okupatorja.

Poleti 1941, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, je OF začela ustanavljati organizirane odporniške vojaške enote – partizanske čete. Prvi partizani so izhajali predvsem iz vrst komunistov.

Način bojevanja partizanov je bil gverilski.
• Močne in bolje opremljene okupatorjeve enote so napadali iz zasede ali izvajali specialne vojaške akcije.
• Čete so si zavetje poiskale v gozdovih, na samotnih kmetijah in v kočah.

Partizani so orožje in strelivo dobili na različne načine. Sprva v bojih s sovražnikom, nekaj so ga proizvedli kar sami v delavnicah na osvobojenem ozemlju, zadnja leta pa so jim ga pošiljali zavezniki.

Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je bilo sestavni del jugoslovanskega partizanskega osvobodilnega gibanja, ki ga je vodil Josip Broz - Tito, vendar je akcije načrtovalo in izvajalo samostojno.

ZANIMIVO
• Prva partizanska četa je bila ustanovljena julija 1941 vzhodno od Ljubljane.
• Partizanski pozdrav je bil »Smrt fašizmu – svoboda narodu!«.
• Nepopolni podatki in ocene kažejo, da je bilo poleti 1942 partizanov okoli 5300, jeseni 1943 (po kapitulaciji Italije) okoli 20.000, ob koncu vojne pa okoli 38.000.

Da bi zatrli odporniško gibanje, so okupatorji izvajali nasilje nad prebivalstvom, kot je bilo streljanje talcev, zapiranje ljudi v zapore in pošiljanje ljudi v taborišča. Proti partizanskim četam so organizirali množične vojaške ofenzive, vendar partizanskega gibanja niso mogli uničiti, po kapitulaciji Italije se je še močneje razmahnilo.

V Ljubljanski pokrajini so spomladi 1942 partizanske čete osvobodile več manjših ozemelj, ki so se maja istega leta povezala v veliko osvobojeno ozemlje. Ob kapitulaciji Italije so partizani osvobojeno ozemlje razširili proti zahodu (na Notranjsko in Gorenjsko). Nemci so jeseni 1943 z močno ofenzivo velik del tega ozemlja zasedli, vendar so partizani ponovno osvobodili znatne predele.

Med vojno se je poglobilo nasprotje med protirevolucionarnim in narodnoosvobodilnim taborom. Oba tabora sta želela voditi Slovence med okupacijo in po vojni prevzeti oblast.

Določeno vlogo v odnosih med taboroma je imela tudi katoliška Cerkev. Nekateri duhovniki so podprli osvobodilni boj in se mu celo pridružili.
V Ljubljanski pokrajini pa je pretežni del duhovnikov pod vodstvom škofa Rožmana oboroženi boj proti okupatorju odklonil. V želji, da bi preprečili vojne žrtve, širitev komunističnih idej in socialistično revolucijo, so sodelovali z okupatorjem.

Nasprotovanje med taboroma je preraslo v nestrpnost, ki jo je spodbujala močna propaganda na obeh straneh.

Oboroženi nastopi posameznih partizanskih enot proti civilistom, atentati Varnostno obveščevalne službe OF (VOS) na protikomunistično usmerjene člane protirevolucionarnega tabora, (med njimi na mnoge ugledne politike in duhovnike) in zaostrovanje revolucionarne politike narodnoosvobodilnega tabora so protirevolucionarni tabor spodbudili k organiziranju svojih oboroženih enot – vaških straž; veliko manj članov je imelo četniško gibanje.

Spopad Slovencev proti Slovencem je pomenil državljansko vojno.

ZANIMIVO
• Partizani so pogosto po kmetijah rekvirirali [nasilno odvzeli] živila, živino, orodje in obleko.
• Partizani so vaške straže imenovali bela garda (pri čemer so izhajali iz poimenovanja za nasprotnike komunistov v ruski revoluciji), četnike pa plava garda.

ZANIMIVO
• Vaške straže so bile najštevilčnejše poleti 1943, ko so  štele okoli 6.000 članov. Četniki so v Sloveniji šteli okoli 500 mož, na vsem jugoslovanskem ozemlju pa več kot 50.000.
• Vaške straže in četniki so ujete partizane in privržence OF izročali Italijanom, mnoge tudi ubili.

Z oboroženim sodelovanjem z okupatorjem so pripadniki vaških straž in četnikov zašli v aktivno kolaboracijo. Osvobodilna fronta jim je očitala narodno izdajstvo. Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 so partizani vaške straže porazili na Turjaku, četnike pa v Grčaricah.

Oblast nad Ljubljansko pokrajino so po kapitulaciji Italije prevzeli Nemci. Na pobudo starojugoslovanskega generala Leona Rupnika, ljubljanskega župana, je bilo ustanovljeno Slovensko domobranstvo. Vanj so se najprej vpisovali prostovoljci, kasneje pa so vanj mobilizirali del vojaških obveznikov.

ZANIMIVO
• Domobranske enote so delovale v Ljubljanski pokrajini, na Primorskem in Gorenjskem.
• Po ocenah zgodovinarjev naj bi domobranstvo štelo okoli 17.000 mož.
• V nekaterih domobranskih enotah so se dogajali zločini nad ujetimi partizani.

Domobrance so partizani in zavezniki prištevali med sodelavce okupatorja. Ob koncu vojne so se skupaj z nemško vojsko umaknili na avstrijsko Koroško in se predali britanski vojski.

Med vojno je postala najpomembnejša politična in vojaška organizacija na slovenskih tleh ilegalna Osvobodilna fronta, ki je bila organizacija različnih političnih skupin. Z uspešnim odporniškim gibanjem pa se je v njej okrepil položaj komunistov. Marca 1943 so na zahtevo komunistov druge ustanovne skupine OF podpisale dolomitsko izjavo.

ZANIMIVO
Partizanske enote so imele politične komisarje, ki jih je imenovala komunistična partija. Skrbeli so za širjenje komunistične propagande med vojaki in zagotavljali, da vojaški poveljniki izvršujejo politiko komunistične partije. 

Z izjavo so druge politične skupine v OF komunistični partiji priznale vodilno vlogo v OF in odporniškem gibanju, kar je:

▪ komunistom pripravilo pot za prevzem oblasti po vojni,
▪ še bolj zaostrilo odnos med OF in protirevolucionarnim taborom.

Že septembra 1941 se je najvišji organ OF – Vrhovni plenum – razglasil za edinega predstavnika slovenskega naroda – novo oblast – in se preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni odbor.

Oktobra 1943 so se v Kočevju na Zboru odposlancev slovenskega naroda zbrali predstavniki OF na osvobojenih in okupiranih ozemljih ter predstavniki partizanskih čet. Zbor je pomenil korak v smer povojnega komunističnega prevzema oblasti, saj so begunski vladi v Londonu odrekli pravico zastopati slovenski narod.

ZANIMIVO
Na Zboru odposlancev slovenskega naroda so podprli odločitev za ohranitev Jugoslavije in enakopravnost njenih narodov in zahtevo po priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji oz. Jugoslaviji.

Zavezniki so sčasoma priznali, da partizansko gibanje pomaga zaveznikom v boju proti Nemčiji. Na teheranski konferenci novembra 1943 je bilo zavezniško priznanje partizanov tudi javno razglašeno.
Zavezniki so z Vrhovnim štabom jugoslovanske partizanske vojske vzpostavili redne stike in partizanom začeli pošiljati orožje, zdravstveni material in tudi vojaške svetovalce.

Zavezniki so vztrajali, da komunistična oblast sodeluje z begunsko vlado. Junija 1944 sta Tito (v imenu Avnoja) in Ivan Šubašić (v imenu begunske vlade) podpisala sporazum Tito – Šubašić. Predvideval je ustanovitev skupne vlade povojne Jugoslavije.

ZANIMIVO
Komunistična partija Slovenije je bila del Komunistične partije Jugoslavije, ki jo je vodil Josip Broz - Tito. Leta 1942 je Komunistična partija Jugoslavije ustanovila Avnoj (Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije), politično predstavniško telo jugoslovanskih narodov.

Na prevzem oblasti po vojni se je pripravljal tudi protirevolucionarni tabor, ki je ustanovil Narodni odbor za Slovenijo, ki je maja 1945 napovedal ustanovitev slovenske vlade (kot začasni najvišji organ na slovenskem ozemlju). Dogodki, ki so sledili, so izničili njegove načrte.

Poleti 1944 so se začeli Nemci umikati z Balkanskega polotoka proti zahodu. Jugoslovanska (partizanska) armada je ob tem začela preboj iz Srbije proti severu.

V prvih mesecih 1945 je sledil prodor čez južno in osrednjo Slovenijo proti zahodni in severni slovenski narodni meji, ki se je zaključil maja 1945. Ljubljana je bila osvobojena 9. maja.

Ob osvobajanju Slovenije se je med Slovenci, ki so sodelovali z okupatorjem ali odklanjali sodelovanje z OF, razširil strah pred maščevanjem nove komunistične oblasti. V zadnjih vojnih dnevih so številni zapustili svoje domove. Pridružili so se jim politiki predvojnega meščanskega tabora.

Skupaj z nemško vojsko in domobranskimi enotami so se umaknili na Koroško, od tam so odšli v različne zahodnoevropske države, ZDA, Kanado, Avstralijo, največja skupina pa se je izselila v Argentino.

ZANIMIVO
• S prihodom v Trst in Celovec je slovenska partizanska vojska dosegla osvoboditev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja. Na zahtevo zaveznikov, ki so nekaj dni zatem prišli na to ozemlje, se je morala s teh območij umakniti.
• Večini nemških enot in njihovih sodelavcev se je pred partizani uspelo umakniti na avstrijsko Koroško in se predati zaveznikom.
• Z nemško vojsko je iz Slovenije pobegnila večina nemških Kočevarjev (okoli 10.000 ljudi), ki so se pozimi 1941/42 iz Kočevskega preselili na nemško okupacijsko območje (Posavje, Obsotelje).

Vojna je Slovenijo zapustila v ruševinah. Mostovi, ceste, železnice, številna naselja in industrijska središča (Maribor, Jesenice) so bili porušeni, veliko družin je ostalo brez domov. Primanjkovalo je osnovnih potrebščin. Jugoslavija in Slovenija sta prejemali pomoč, ki so jo omogočile ZDA, humanitarne organizacije in OZN (živila, obleka, zdravila, surovine, stroji, orodje).

Vojna je v Sloveniji povzročila ogromno število žrtev.