Narodni položaj Slovencev v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevini Jugoslaviji)
KLJUČNE BESEDE:
• katoliški tabor
• vidovdanska ustava
• državni centralizem
• narodni unitarizem
• jugoslovanski narod
• diktatura
• kraljevo namestništvo
• banovina Hrvaška
Politični tabori na Slovenskem v prvi jugoslovanski državi
Med obema vojnama, v času prve Jugoslavije, so na Slovenskem delovali trije politični tabori. Njihovo delovanje se je odzivalo na politične razmere v državi.
• Najmočnejši je bil katoliški tabor, v katerem je imela glavno vlogo Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je na volitvah dobivala večino glasov.
• Zaradi gospodarskih kriz in težkega položaja delavcev so bila vse pomembnejša stališča strank, ki so se štele za delavske.
• Liberalni tabor je imel najmanj podpornikov.
Obdobje parlamentarne demokracije (1921─1929)
Kraljevina SHS je 28. junija 1921, na dan sv. Vida, dobila prvo ustavo, imenovano vidovdanska ustava.
»Kralj pa je imel tudi pravico sklicati in razpustiti narodno skupščino. Po ustavi je izvršno oblast prek ministrov izvajal kralj. Ministre in predsednika vlade je imenoval on in bili so mu neposredno podrejeni, ne glede na to, da so bili odgovorni Narodni skupščini. Podobno je bilo v sodstvu. Sodniki so bili sicer ustavno neodvisni in stalni, a jih je na predlog vlade imenoval kralj in jih lahko tudi zamenjal.«
Preberi vir in razmisli
• Ali sta bila parlamentarizem in delitev oblasti z ustavo resnično uveljavljena? Pojasni s primerom.
Mnoga napredna določila v ustavi se niso upoštevala. Svoboda tiska in združevanja sta bili kmalu omejeni, saj je bil leta 1921 sprejet Zakon o zaščiti države, s katerim je bila prepovedana komunistična stranka in vsa njena dejavnost.
Večina nesrbskih narodov, zlasti Slovenci in Hrvati, je vidovdanski ustavi zaradi centralizma in unitarizma nasprotovala in zahtevala avtonomijo ter priznanje svojih narodnih pravic.
Obdobje kraljeve diktature (1929─1934)
Razdeljenost med podporniki unitarizma in centralizma ter zagovorniki narodnih avtonomij je povzročala stalne politične krize v državi. Samovoljno poseganje kralja v politiko je spore poglobilo. Zaradi političnih napetosti, ki so poleti 1928 privedle celo do strelskega obračuna v Narodni skupščini, je 6. januarja 1929 kralj uvedel diktaturo, s katero je razpustil parlament in preklical vidovdansko ustavo.
ZANIMIVO
Med zasedanjem Narodne skupščine v Beogradu 20. junija 1928 je črnogorski poslanec Srbske radikalne stranke streljal na poslance Hrvaške kmečke stranke, najmočnejše hrvaške stranke. Pri tem sta bila dva poslanca ubita, dva ranjena, vodja stranke Stjepan Radić pa je zaradi strelnih ran kasneje umrl.
»V Jugoslaviji pod kraljevo diktaturo ni mogoče napisati ničesar proti režimu, niti besede proti najnižjemu državnemu organu, pa čeprav je prekoračil svoja pooblastila. Da sploh ne govorimo o kritiki diktatorskega režima ali njegove politike, ne glede na /…/ nedolžnost kritike. /…/ V državi lahko izhajajo le časopisi, ki slavijo režim. Če časopis nekaj dni ne zapiše pohvale režima, se prepove njegovo izhajanje.«
Preberi vir in razmisli
• Katere značilnosti kraljeve diktature prepoznaš v viru?
ZANIMIVO
V Kongresnem parku (Zvezda) v Ljubljani so 6. septembra 1940 postavili kip kralja Aleksandra I. na konju. Po okupaciji ga je italijanska vojska ponoči 25. julija 1941 porušila.
ZANIMIVO
Leta 1931 je kralj razglasil oktroirano (vsiljeno) ustavo, v kateri pa je imel še vedno odločilno vlogo, in ni pomenila velikega odmika od političnih ciljev diktature.
Oglej si zemljevid in razmisli
• Katera banovina je predstavljala slovensko ozemlje?
• Katera posebnost glede njenih meja je opazna?
Večinski del Slovencev je diktaturi nasprotoval, med njimi tudi pretežni del pripadnikov razpuščene Slovenske ljudske stranke, največje slovenske stranke. Njeni voditelji so bili zaradi tega preganjani. V Sloveniji so diktaturo podpirali le privrženci nekaterih nekdanjih liberalnih strank.
Leta 1932 so slovenski politiki, ki so nasprotovali kraljevi diktaturi, pripravili nacionalne zahteve, ki so predstavljene v spodnjem viru.
»/P/otrebno [nam je]: a) nacionalna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda, b) radikalno socialno zakonodavstvo, ki mora osigurati življenjske interese in harmonično razvijanje vseh /.../ poklicev, posebno kmečkega in delavskega razreda.«
Preberi vir in razmisli
• Katere zahteve slovenskih politikov lahko razbereš?
• Kakšen naj bi bil položaj Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji?
Oktobra 1934 je bil med obiskom Francije kralj v atentatu ubit, zaradi česar so v Kraljevini Jugoslaviji nastopile politične spremembe.
ZANIMIVO
Atentat na kralja Aleksandra v Marseillu je izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski, atentat so pomagali organizirati hrvaški ustaši. Razlog za atentat je bilo nasprotovanje kraljevi unitaristični politiki.
Obdobje kraljevega namestništva (1934─1941)
Po smrti Aleksandra I. je zaradi mladoletnosti novega kralja oblast v državi prevzelo kraljevo namestništvo, ki ga je vodil knez Pavle Karađorđević.
• Delovanje mnogih meščanskih strank, ki niso bile vsedržavne, je bilo sprva še vedno prepovedano, vendar se je preganjanje političnih nasprotnikov omililo.
• Vlada je dosegla dogovor s Hrvati in leta 1939 je bila ustanovljena banovina Hrvaška. Hrvati so dobili politično, gospodarsko in kulturno avtonomijo.
• Položaj Slovencev v Dravski banovini se je izboljšal. Prepuščeno jim je bilo, da so bolj samostojno odločali o banovinskih zadevah, Vendar avtonomije niso dobili, čeprav je bilo stanje v Dravski banovini podobno »tihi« banovini.
»Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetković je danes določil komisijo, ki bo pripravila vse potrebne zakonske predloge za prenos kompetenc v smislu določil uredbe o razširitvi predpisov za hrvatsko banovino na druge banovine, med temi tudi na dravsko banovino.«
ZANIMIVO
Knez Pavle Karađorđević, ki je študiral na oxfordski univerzi, je bil povezan z britansko aristokracijo. Preziral je »balkansko miselnost«, značilno za Kraljevino Jugoslavijo.
Ob koncu 30. let se je država znašla pod velikim političnim in gospodarskim pritiskom Nemčije in Italije. Knez namestnik Pavle se je izmikal vabilom za pridružitev k trojnemu paktu.
Zaradi nepripravljenosti države na vojno ter nepripravljenosti Francije in Velike Britanije, da bi ji pomagali ob morebitnem napadu, je Kraljevina Jugoslavija 25. marca 1941 pristopila k trojnemu paktu.
Nekaj dni kasneje je skupina vojakov izvedla državni udar, čemur je sledil nemški napad na Jugoslavijo. Jugoslovanska vlada je odšla v London.
Slovenske stranke tik pred drugo svetovno vojno
• SLS je bila najmočnejša, a notranje precej neenotna stranka. Med člani se je povečeval upor proti njeni eliti. Krščanski socialisti, manjšinski del katoličanov, se je povsem odmaknil izpod avtoritete SLS. Zaradi boja proti komunizmu se je krepil bojeviti katolicizem, ki sta ga poosebljali mladinski gibanji Mladci (v okviru Katoliške akcije) in Stražarji.
• Liberalni tabor je bil šibak, sprt ter razcepljen na množico strank in skupin.
• Komunistična partija, ki je delovala ilegalno, se je krepila (tudi pod vplivom gospodarske krize), ne le med delavci, temveč zelo uspešno tudi v malomeščanskem intelektualnem okolju. Socialdemokratska in socialistična stranka sta izgubljali vpliv.
Ponovim in razmislim
1. Poimenuj politične tabore na Slovenskem ter primerjaj njihove programe glede na odnos do vlade v Beogradu.
2. Zakaj liberalnemu taboru nikoli ni uspelo pridobiti velike podpore slovenskih volivcev?
3. Pojasni značilnosti centralizma in unitarizma.
4. Primerjaj obdobje parlamentarne demokracije in obdobje kraljeve diktature.
5. Katero obdobje je bilo najbolj naklonjeno avtonomiji Slovencev? Utemelji s primerom.
6. Primerjaj strankarsko življenje Slovencev v 20. letih s tistim v 30. letih.
7. S katerimii pritiski se je Kraljevina Jugoslavija soočila v času kraljevega namestništva ob koncu 30. let?
Zdaj vem
• V času Kraljevine SHS so na Slovenskem delovali trije politični tabori: katoliški, liberalni in marksistični (delavski) tabor. Najmočnejši je bil katoliški tabor, v katerem je imela glavno vlogo Slovenska ljudska stranka.
• V Kraljevini SHS so se do druge svetovne vojne zvrstila tri politična obdobja: obdobje parlamentarne demokracije, obdobje kraljeve diktature in kraljevo namestništvo.
• Vidovdanska ustava je uvedla državni centralizem in narodni unitarizem, ki sta bila v času kraljeve diktature še bolj poudarjena.
• Slovenci so večinoma centralizmu in unitarizmu nasprotovali in si prizadevali za avtonomijo. Omejeno avtonomijo so Slovenci dobili šele v obdobju kraljevega namestništva.
• V času kraljevega namestništva ob koncu 30. let se je država znašla pod velikim političnim in gospodarskim pritiskom fašistične Italije in nacistične Nemčije ter pristopila k trojnemu paktu.