Dunajski kongres in predmarčna doba

KLJUČNE BESEDE:
• dunajski kongres
• načelo ravnotežja med evropskimi silami
• Sveta aliansa
• predmarčna doba
• narodno gibanje

Predstavniki evropskih sil so se po porazu francoskega cesarja Napoleona, leta 1815 sestali na Dunaju na dunajskem kongresu. Zbrali so se voditelji vseh velikih evropskih sil (avstrijski cesar, ruski car, kralj Prusije, britanski zunanji minister) ter kralji drugih držav, ki so sodelovale v koaliciji proti Napoleonu. Povabljen je bil tudi predstavnik Francije.

ZANIMIVO
Na dunajskem kongresu so evropske države prvič v evropski zgodovini sodelovale med seboj pri načrtovanju skupne prihodnosti.

Kongres je vodil avstrijski državni kancler, knez Klemens Metternich, ki je bil nenaklonjen idejam francoske revolucije in je nasprotoval zahtevam meščanstva po politični svobodi.

Načelo ravnotežja sil je preprečilo prevelik vzpon katerekoli evropske sile in za nekaj desetletij preprečilo vojne med evropskimi državami (vse do leta 1853). Zaradi tega dunajski kongres zgodovinarji uvrščajo med izjemne dogodke evropske zgodovine.

Dunajski kongres je bil tudi velik uspeh za Avstrijsko cesarstvo, saj je imelo poglavitno vlogo na kongresu, kjer je soodločalo o prihodnosti Evrope, dobilo pa je tudi ozemlja.

ZANIMIVO
Nekatera določila dunajskega kongresa so bila napredna, na primer države so se izrekle proti trgovanju s sužnji in podprle enakopravnost judov.

Meje v Evropi so se po dunajskem kongresu zelo spremenile.
• Ustanovljena je bila Nemška zveza, ki je povezovala 39 nemških držav.
• Okoli Francije sta bili ustanovljeni dve nevtralni državi, ki naj bi preprečevali njen ponovni vzpon.

Da bi preprečili širjenje svobodomiselnih idej in ponoven izbruh revolucij, so vladarji Avstrijskega cesarstva, Ruskega carstva in Kraljevine Prusije ustanovili Sveto alianso (zvezo). K zvezi so pristopile skoraj vse druge evropske države (Velika Britanija ni pristopila).

• Zveza je s cenzuro, policijskim nadzorom in vojaškimi posegi branila obnovo starega reda, vzpostavljenega na dunajskem kongresu.

• Če so se v kateri od članic pojavili nemiri in poskusi revolucije, so ji druge članice zveze ponudile vojaško podporo.

• Predstavniki držav članic so se srečevali na kongresih in se dogovarjali o tem, kako rešiti nemire in preprečiti izbruh uporov.

Obdobje od dunajskega kongresa do marca 1848, ko so Evropo ponovno preplavile revolucije, imenujemo predmarčna doba. Zanjo je bilo značilno:

• Kljub delovanju Svete alianse vladarjem ni uspelo zatreti idej razsvetljenstva in francoske revolucije.
• Meščanstvo je vedno glasneje zahtevalo spoštovanje osebne svobode, svobodo govora in uvedbo parlamentarne monarhije.

Nasprotje med Sveto alianso in meščanstvom je izhajalo iz različnih idejnih predstav o družbi, ki so se v Evropi oblikovale v prvi polovici 19. stoletja; predstavljene so v spodnjih preglednicah.

ZANIMIVO
Konservativizem izhaja iz besede ohraniti (lat. conservare), liberalizem pa izhaja iz besede svoboden (lat. liber). Ime socializem izhaja iz družbe tovarištva enakih ali solidarnih ljudi (lat. socius).

Odpor do Evrope 'starega reda' med meščanstvom se je vse bolj krepil. Med letoma 1820 in 1830 je izbruhnilo več meščanskih vstaj in poskusov revolucij (na primer v Franciji, Španiji, Italiji, Belgiji ...). Večino jih je Sveta aliansa zatrla, a ideja svobode ni zamrla.

V večnacionalnih državah se je v prvi polovici 19. stoletja krepilo narodno gibanje, s katerim so si podrejeni narodi prizadevali za enakopraven položaj ali za samostojno nacionalno državo.
• Med Italijani, Nemci, Poljaki in drugimi narodi so ideje o neodvisnosti širile organizacije narodno zavednih domoljubov.
• V jugovzhodni Evropi so se Srbi in Grki uprli osmanski oblasti. Grki so ob podpori evropskih sil dobili neodvisno državo (1830). Neodvisno državo so dobili tudi Belgijci (1830), ki so se uprli Nizozemcem.