Reformacija in protireformacija na Slovenskem

KLJUČNE BESEDE:

• bruška verska pomiritev
• prvi slovenski tiskani knjigi
• prva slovenska slovnica
• slovenski prevod Svetega pisma
• verske komisije

Reformacija se je v slovenske dežele razširila iz nemških dežel. 
Največ privržencev so ideje protestantov dobile med duhovščino in meščanstvom, nekoliko pozneje pa tudi med plemstvom.

Organizirano protestantsko gibanje je bilo v slovenskih deželah prisotno približno sto let, od dvajsetih let 16. do dvajsetih let 17. stoletja.

Višek delovanja slovenskih protestantov sodi v drugo polovico 16. stoletja.

• Takratni deželni knez nadvojvoda Karel II. je z bruško versko pomiritvijo iz leta 1578 protestantskemu plemstvu v treh svojih deželah (Štajerski, Koroški in Kranjski) ter meščanom Gradca, Celovca in Judenburga dovolil lastne šole in cerkve ter svobodo bogoslužja.

• Protestantske cerkve so organizirali in vzdrževali deželni stanovi. Prispevali so tudi denar za pridigarje, prevajanje in pisanje verskih del v ljudskem (slovenskem) jeziku.

Reformacija je imela za slovenske dežele velik pomen:
• odločilno  je vplivala na razvoj slovenskega jezika in slovenske identitete,
• slovenščina je postala knjižni jezik.

ZANIMIVO
Kmetje so se med reformacijo pridruževali različnim sektam, na primer štiftarjem (ustanavljali inn gradili so nove cerkve) in prekrščevalcem (izvajali so vnovični krst odraslih in zagovarjali enakost vseh ljudi).

ZANIMIVO
Slovenski reformatorji so napisali ali prevedli okoli petdeset del; prve slovenske knjige so tiskali v nemških deželah.

PRIMOŽ TRUBAR (1508–1586)

• Leta 1550 je izdal prvi slovenski tiskani knjigi Katekizem, v katerem je zapisal verske nauke, in Abecednik, priročnik za učenje branja in pisanja.
• Leta 1564 je izdal Cerkovno ordningo, v kateri je postavil temelje slovenske protestantske Cerkve na Kranjskem in v celotnem slovenskem etničnem prostoru. V delu je predpisal značilnosti protestantskih verskih obredov, zahteval slovensko osnovno šolo in pravico do uporabe slovenskega jezika.
• Prvi je prebivalce slovenskih dežel nagovoril z »Lubi [ljubi] Slovenci«.
• Primož Trubar je objavil 22 knjig v slovenskem in dve v nemškem jeziku.

ZANIMIVO
Da je Primož Trubar lahko plačal natis svojih slovenskih knjig, je prodal mlin, ki ga je nasledil po očetu.

ADAM BOHORIČ (ok. 1520–1598)

• Učitelj in slovničar, tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, kjer je napisal prvi šolski red.
• Leta 1584 je napisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku Arcticae horulae (Zimske urice).
• Uvedel je črkopis bohoričico.

JURIJ DALMATIN (1547–1589)

• Pisec, pesnik in prevajalec.
• Prvi je v slovenščino prevedel Sveto pismo : Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta (1584).

SEBASTIJAN KRELJ (1538–1567)

• Napisal je Otročjo biblijo, ki vsebuje abecednik, slovarček in katekizem v petih jezikih.

ZANIMIVO
Janez Mandelc je v Ljubljani leta 1575 odprl tiskarno, ki je delovala pet let, v njej pa so natisnili deset del v slovenskem jeziku, skupaj so jih natisnili 27.

Protireformacija je v slovenskih deželah potekala konec 16. in na začetku 17. stoletja. V sodelovanju s katoliško Cerkvijo jo je vodil deželni knez nadvojvoda Ferdinand II.

Ustanovljene so bile posebne verske komisije, ki so jih vodili škofje.
Na Kranjskem je bil predsednik verske komisije škof Tomaž Hren. Kljub temu da je po naročilu deželnega kneza vodil požig protestantskih knjig, je prepoznal vrednost protestantskih knjižnih del in izprosil v Rimu, da se obdrži Dalmatinov prevod Svetega pisma.

Dokončno zmago protireformacije je pomenil ukaz Ferdinanda II. leta 1628, da se mora protestantsko plemstvo notranje Avstrije (slovenskih dežel) vrniti v katoliško vero ali se izseliti.

Po nastopu protireformacije je izdajanje slovenskih knjig zamrlo. Ljubljanski škof Tomaž Hren je leta 1613 spodbudil izdajo dela Evangelija inu listuvi (izbor odlomkov iz nove zaveze, namenjenih duhovnikom), ki je bilo priredba Dalmatinove Biblije za potrebe katoliške Cerkve. Priredil jo je jezuit Janez Čandek. S tem se slovenski knjižni jezik, ki so ga razvili protestanti, ni le ohranil, temveč je postal tudi temelj katoliškega slovstva.

Protestantizem na Slovenskem se je ohranil samo v Prekmurju, ki je bilo v času protireformacije pod ogrsko oblastjo. Na Ogrskem je bilo delovanje protestantov dovoljeno. Protestantski pastor in učitelj Štefan Küzmič je leta 1771 za cerkvene potrebe v prekmurskem narečju izdal prevod Svetega pisma Nove zaveze.