Slovenski prostor v prazgodovini, času prvih civilizacij in Rimljanov
KLJUČNE BESEDE:
• neandertalčeva piščal
• koščena šivanka
• koliščarska naselja
• leseno kolo z vrtljivo osjo
• vaška situla
• mitreji
• Kip Emonca
• Orfejev spomenik
Slovensko ozemlje v prazgodovini
Današnje slovensko ozemlje je, sicer redko, bilo naseljeno že v starejši kameni dobi.
Slovensko ozemlje v času prvih civilizacij
Število naselbin se je v dobi kovin povečalo. Najgosteje sta bili poseljeni Dolenjska in Posočje.
Oglej si zemljevid in odgovori
• Iz katerega obdobja imamo največ najdišč?
Situlska umetnost
Iz časa železne dobe je ohranjenih veliko materialnih virov, ki so jih arheologi našli v grobovih in naseljih.
Na prostoru severno od Jadranskega morja (od Italije do Avstrije in Slovenije) je v času železne dobe prišla v modo raba okrašenih bronastih veder ali situl. Upodobitve na situlah prikazujejo življenje v železni dobi: sprevode bojevnikov, prizore lova, slovesnega pokopa, boksarske dvoboje, glasbene nastope, gostije.
Poleg situl so okraševali tudi pasne okove in broške.
V času železne dobe je prišla v modo raba okrašenih bronastih veder ali situl.
Vaška situla
• Je eden najbolj prepoznavnih in najlepših predmetov železne dobe na Slovenskem.
• Nastala je v sredini 5. stoletja pr. Kr., najdena je bila v Vačah pri Litiji.
• Služila je kot posoda za vino, visoka je 23,8 cm.
• Na tolčeni bronasti pločevini so prikazani slavnosti prizori iz življenja višjega sloja. Podobe so iztolkli s hrbtne strani, vsak lik pa je še dodelan s kratkimi vrezi s sprednje strani.
Slovensko ozemlje in Rimljani
Rimska vojska je v 2. stoletju pr. Kr. začela osvajati ozemlje današnje Slovenije v največji meri zaradi gospodarskih interesov (izkoriščanje različnih surovin, predvsem železa) in vojaškega pomena območja (namenjeno je bilo varovanju meja Italije in je omogočalo prodor vojske proti vzhodu).
Na spodnjem zemljevidu lahko vidiš, da so Rimljani slovenski prostor razdelili na osrednji del cesarstva (današnjo Italijo), provinco Panonijo in provinco Norik.
Rimska vojska je v 2. stoletju pr. Kr. začela osvajati ozemlje današnje Slovenije v največji meri zaradi gospodarskih interesov (izkoriščanje različnih surovin, predvsem železa) in vojaškega pomena območja (namenjeno je bilo varovanju meja Italije in je omogočalo prodor vojske proti vzhodu).
Na svojih pohodih je rimska vojska postavljala vojaška taborišča. Za vojaki so prišli priseljenci iz osrednjega dela cesarstva, kot so bili uradniki in veterani. Taborišča so preuredili v mestna naselja, kolonije, širili rimski način življenja in spodbujali romanizacijo.
Na spodnjem zemljevidu lahko vidiš, da so Rimljani slovenski prostor razdelili na osrednji del cesarstva (današnjo Italijo), provinco Panonijo in provinco Norik.
Oglej si zemljevid in razmisli
• Poimenuj nekaj večjih rimskih mestnih naselbin na današnjem slovenskem ozemlju z današnjimi imeni.
Z Rimljani se je današnje slovensko ozemlje vključilo v gospodarstvo in kulturo Rimskega imperija.
• Živahna trgovina je omogočala izmenjavo izdelkov in pridelkov.
• V kmetijstvu so Rimljani pospeševali vinogradništvo, sadjarstvo in oljarstvo.
• Pod vplivom novih znanj Rimljanov so se razvile različne obrti: lončarstvo, opekarstvo, kamnoseštvo, steklarstvo, kovaštvo …
• Staroselsko ilirsko in keltsko prebivalstvo je prevzelo značilnosti rimske družbe in kulture, ki je zapustila številne sledi.
Številni kraji so ohranili rimska imena ali njihove izpeljanke (na primer Celje, Ptuj). Ohranjeni so mnogi ostanki:
• obzidja ali mestni predeli (v Ljubljani, Celju, Ajdovščini, na Ptuju …),
• ostanki zapornega zidu (na Vrhniki, v Hrušici, Ajdovščini),
• ostanki grobišč v obliki nagrobnikov ali predmetov, shranjenih v grobovih (v Ljubljani, Šempetru v Savinski dolini, na Ptuju …),
• predmeti za vsakdanjo rabo (v Ljubljani, Celju, Drnovem, na Ptuju …),
• ceste in rečna pristanišča (Neviodunum pri Krškem),
• ostanki obrtnih delavnic in predmetov.
V okolici Ptuja in v Beli krajini sta se ohranilia mitreja. To so bila svetišča s kipi, posvečeni bogu Mitri.
Ohranjeni so tudi redki ostanki starokrščanskih cerkva, ki dokazujejo, da je bilo na slovenskem ozemlju razširjeno tudi krščanstvo. Razširilo se je v 2. stoletju iz Akvileje. Večje krščanske skupnosti so bile v Petovioni, Emoni in Celeji.
ZANIMIVO
Leta 394 je pri Frigidu (današnji Vipavi) potekala pomembna bitka, ki predstavlja edini dogodek svetovnega pomena v vsej antični zgodovini današnjega slovenskega prostora. Zmaga krščanskega cesarja Teodozija je pomenila zmago krščanstva v vsem imperiju.
Ponovim in razmislim
1. Na zemljevidu poišči najdišča iz prazgodovine in opiši tamkajšnje najdbe.
2. Poimenuj in na zemljevidu poišči najpomembnejša najdišča iz železne dobe. Kakšne predmete je zapustila?
3. Zakaj je bil slovenski prostor pomemben za Rimljane?
4. Kakšne spremembe na gospodarskem in kulturnem področju so prinesli Rimljani?
Zdaj vem
• Današnje slovensko ozemlje je bilo, sicer redko, poseljeno že v starejši kameni dobi.
• V dobi kovin se je število naselbin povečalo, prav tako število najdišč in odkritih ostankov.
• V 2. stoletju, ko je slovenski prostor zavzela rimska vojska, se je današnje slovensko ozemlje vključilo v gospodarstvo Rimskega imperija.
• Staroselsko ilirsko in keltsko prebivalstvo je prevzelo značilnosti rimske družbe in kulture, ki je zapustila številne sledi.