Zgodovinski čas
KLJUČNE BESEDE:
• krščansko štetje let
• časovne enote
• zgodovinska obdobja
Štetje let
Dogajanja v preteklosti ne moremo razumeti, če ne vemo, kdaj se je določen dogodek zgodil. Danes je v večini držav po svetu (tudi v Sloveniji) uveljavljeno krščansko štetje let. To štetje let se začenja z letom rojstva Jezusa Kristusa, začetnika krščanske vere:
• čas pred njegovim rojstvom se označuje kot čas pred Kristusom (pr. Kr.) ali pred našim štetjem (pr. n. š.),
• čas po rojstvu pa kot čas po Kristusu (po Kr.) ali po našem štetju/našega štetja (n. š.). Dogodke v času po Kristusu navajamo le z letnico, brez dodanega zapisa po Kr. ali n. š.
ZANIMIVO
Po julijanskem koledarju je bil februar zadnji mesec koledarskega leta in je imel le 29 dni. Dodaten dan mu je odvzel cesar Gaj Avgust Oktavijan, ki ni želel, da bi njegov mesec avgust imel le 30 dni in je en februarski dan dodal avgustu.
Časovne enote
• Eno leto ima 365 dni (prestopno leto pa 366).
• Desetletje je deset (10) let.
• Stoletje je sto (100) let ali deset desetletij.
• Tisočletje je tisoč (1000) let ali deset stoletij.
Ker leta, desetletja, stoletja in tisočletja nič (0) nikoli ni bilo, to vpliva na določanje časa v preteklosti. Ko zapisani letnici določamo desetletje, stoletje in tisočletje, prištejemo številko 1. To pravilo velja za čas pred Kristusom in čas po Kristusu.
Zgodovinska obdobja
Določena obdobja v preteklosti povezujejo nekatere skupne značilnosti.
Na osnovi teh je preteklosti razdeljena na zgodovinska obdobja:
- prazgodovina,
- stari vek,
- srednji vek,
- novi vek,
- moderna doba (atomska doba, sodobnost).
Določena obdobja v preteklosti povezujejo nekatere skupne značilnosti.
Na osnovi teh je preteklost razdeljena na zgodovinska obdobja: prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, moderna doba (atomska doba, sodobnost).
• Posamezna obdobja so omejena z letnicami, ki označujejo zelo pomembne, prelomne zgodovinske dogodke.
• Razdelitev zgodovine na posamezna obdobja nam pomaga pri tem, da si lažje predstavljamo preteklost in nam olajša učenje.
Z umestitvijo določenega dogodka v čas in prostor le-ta postane razumljiv, smiseln.
ZANIMIVO
Pomožna zgodovinska veda, ki proučuje dogodke v času in jih razvršča v posamezna zgodovinska obdobja, se imenuje kronologija.
Ponovim in razmislim
1. Katero štetje let je danes v veljavi v večini držav po svetu?
2. Določi tisočletje, stoletje in desetletje letnici 1991.
3. Naštej zgodovinska obdobja.
4. Zakaj zgodovino delimo na različna obdobja?
Zdaj vem
• Danes je v večini držav po svetu (tudi v Sloveniji) uveljavljeno krščansko štetje let.
• Vsak dogodek v preteklosti določimo z časovnimi enotami, kot so desetletje, stoletje in tisočletje.
• Preteklost razdelimo na zgodovinska obdobja: prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, moderna doba (atomska doba, sodobnost).