Zgodovina
KLJUČNE BESEDE:
• zgodovina
• zgodovinar
Zgodovina
Čas velikih faraonov, prve pisave, prve olimpijske igre, prvi avtomobil, prvi postanek na Luni … Kaj se je zgodilo včeraj? Vse to je zgodovina! Zgodovina ni le naštevanje letnic, bitk in kraljev, je veliko več – je živahna, pestra in velikokrat skrivnostna zgodba preteklih dni, ki jo ustvarjamo vsi ljudje, tudi ti.
Ljudi je že od nekdaj zanimala preteklost, čas, ki je minil. Pripovedovali in opisovali so dogodke, ki so jih doživeli. Tako se je razvila zgodovina – veda o preteklosti, ki:
• proučuje razvoj človeštva od njegovega nastanka do danes,
• dogodke iz preteklosti ne le opisuje, ampak jih med seboj tudi povezuje ter ugotavlja njihove vzroke in posledice,
• nam pomaga razumeti sedanjost.
Zgodovinar
Strokovnjak za zgodovino, ki preučuje dogajanje v preteklosti, se imenuje zgodovinar.
Zgodovinske vire:
• analizira in kritično presoja,
• ločuje resnična dejstva od neresničnih,
• jih nato postavi v pravo zaporedje ter
• jim da smisel.
Pri svojem delu si zgodovinar postavlja številna vprašanja, ki jih lahko spoznaš na primeru spodnjega vira.
Dvajset let od začetka vojne v BiH
05. april 2012
»Pred dvajsetimi leti se je začela vojna v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala najvišji krvni davek na območju nekdanje Jugoslavije. Evropska unija in ZDA sta 6. aprila 1992 priznali neodvisnost BiH, srbska paravojska in JLA pa sta začeli odkrite topniške napade na obkoljeno Sarajevo. /…/ Neposredni vzrok za vojno v BiH je bil razpad SFRJ, po vsebini pa je šlo za vojno za neodvisnost, pri čemer je na eni strani sodelovala JLA kot oborožena sila SFRJ, na drugi pa zagovorniki neodvisnosti BiH, ki so pridobili legitimnost z referendumom o neodvisnosti.«
Katera vprašanja si zastavlja zgodovinar ob preučevanju zgornjega zapisa?
Kaj se je zgodilo? Kdaj in kje se je zgodilo?
Kdo je v dogodku sodeloval? Zakaj je prišlo do dogodka?
Kako je potekal dogodek? Kakšne so bile posledice?
Zgodovina se nikoli ne konča. Sedanjost je posledica dogajanja v preteklosti. Lahko rečemo, da ima vsaka človeška dejavnost svoje korenine v preteklosti. Če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost!
ZANIMIVO
Za prvega zgodovinarja štejemo Herodota, starogrškega zgodovinarja, ki je živel v 5. stoletju pred Kr. Prvi je gradivo sistematično zbiral, preverjal in urejal ter zapisal.
»Herodot iz Halikarnasa vam v svojem delu predstavljam ugotovitve svojega raziskovanja. Namen mojega dela je preprečiti, da bi čas izbrisal sledove človeštva in ohraniti slavo pomembnih in izjemnih dosežkov, tako Grkov kot tudi drugih ljudstev. Posebno pozornost sem namenil vzrokom sovraštva med Grki in drugimi ljudstvi.«
Preberi vir in pojasni
• Zakaj se je Herodot odločil, da bo zapisal dogodke?
• Primerjaj njegovo delo z delom zgodovinarja danes. Kaj ugotoviš?
Pomožne zgodovinske vede
Pri svojem delu si zgodovinar pomaga s pomožnimi zgodovinskimi vedami.
Ponovim in razmislim
1. Kaj je zgodovina?
2. Opiši delo zgodovinarja.
3. Katere pomožne znanosti pomagajo zgodovinarju pri proučevanju preteklosti?
4. Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?
Zdaj vem
• Zgodovina je veda o preteklosti.
• Dogajanje v preteklosti preučuje zgodovinar.
• Zgodovinar zgodovinske vire analizira in kritično presoja, ločuje resnična dejstva od neresničnih, jih nato postavi v pravo zaporedje ter jim da smisel.
• Pri svojem delu si zgodovinar pomaga s pomožnimi zgodovinskimi vedami.