Naravnogeografske značilnosti
Kje so in kako jih delimo?
Dinarskokraške pokrajine obsegajo skrajni severozahodni del Dinarskega gorstva in zavzemajo večji del južne Slovenije. Sestavljajo jih višje kraške planote in hribovja ter nižja in . Njihova slemenitev poteka v smeri severozahod–jugovzhod.
Dinarskokraške planote in hribovja segajo nad 400 metrov nadmorske višine, posamezni vrhovi tudi nad 1000 metrov. Začnejo se na severozahodu s Kambreškim in Banjšicami, ki ju loči dolina Soče. Proti jugovzhodu si sledijo visoke dinarske planote Trnovski gozd, Hrušica, Nanos ter hribovja Javorniki in Snežnik, vzhodno od njih pa je še ena veriga hribovij in planot od Krimskega hribovja do Kočevskega Roga. Na vzhodu ob meji s Hrvaško se dvigajo Gorjanci.
Dinarskokraške pokrajine sestavljajo kraške planote in hribovja ter s kraškimi polji in .
Podolja se na zahodu začnejo z Notranjskim podoljem, ki ga sestavlja niz kraških polj – najbolj znani sta Cerkniško in Planinsko polje. Na severu je Dolenjsko podolje, južno od njega se na obeh straneh Krke razprostira kraška planota Suha krajina. Na jugovzhodu ob meji s Hrvaško je Bela krajina.
Med najbolj znana kraška polja spadata Cerkniško in Planinsko polje.
Statistična dejstva
V Sloveniji je okoli 47 % površja kraškega.
Zakaj se voda pretaka podzemno?
V kamninski zgradbi prevladujeta apnenec in dolomit, na katerih se razvijejo površinske in podzemne kraške oblike. Te nastanejo zaradi kemičnega preperevanja ali raztapljanja kamnin in odtekanja vode z raztopljenimi minerali v podzemlje. Padavinska voda se pri pronicanju skozi prst navzame ogljikovega dioksida in skupaj tvorita blago kislino, ki raztaplja apnenec.
V kamninski zgradbi prevladujeta apnenec in dolomit, na katerih se razvijejo površinske in podzemne kraške oblike.
Neverjetnice
Cerkniško jezero je nekoč veljalo za veliko skrivnost in znanstveniki so potrebovali stoletja, da so razvozlali uganko presihajočega jezera.
Na kraškem površju je prst plitva, debelejša je le v podoljih in na kraških poljih. Za kras je večinoma značilno podzemno pretakanje vode. Površinskih voda ni veliko, saj voda po razpokah kamnine odteče v globino. Samo v dnu kraških polj so . Večji reki, ki ne ponikneta, sta Krka in Kolpa. Na nekaterih kraških poljih v hladni polovici leta nastanejo presihajoča jezera. Najbolj znano je presihajoče jezero na Cerkniškem polju.
Velik problem za ljudi na krasu je bila pred izgradnjo vodovodov oskrba z vodo. V preteklosti je bil glavni vir vode deževnica, ki so jo zbirali s streh, z vodo so se oskrbovali tudi pri izvirih in v jamah.
Za kras je večinoma značilno podzemno pretakanje vode. Večji reki, ki ne ponikneta, sta Krka in Kolpa. Velik problem za ljudi na krasu je bila pred izgradnjo vodovodov oskrba z vodo.
Oglej si in pojasni
- Poimenuj živali na fotografijah in poišči zanimivosti o njih.
- Zakaj v gozdovih Dinarskokraških pokrajin živijo različne zveri?
Zakaj prejmejo veliko padavin?
Prevladuje zmerno celinsko podnebje. Najvišji deli planot in hribovij imajo gorsko podnebje. Za kraška polja in večje kotanje je značilen temperaturni obrat. Dinarskokraške planote so naravna pregrada, ob kateri se vlažen zrak z morja dvigne in ohladi, zaradi česar je tu veliko padavin, ponekod tudi do 3000 mm na leto. Največ padavin je jeseni, proti vzhodu jih je vse manj.
Prevladuje zmerno celinsko podnebje. Najvišji deli planot in hribovij imajo gorsko podnebje. Planote na zahodu predstavljajo gorsko pregrado in prejmejo veliko padavin.
Statistična dejstva
Kar 90 % kočevske pokrajine pokrivajo gozdovi, tu se je ohranilo tudi šest pragozdov.
Dinarskokraške pokrajine so najbolj gozdnate pokrajine v Sloveniji, na planotah so največji strnjeni gozdovi v Sloveniji. Za ta del Slovenije je najznačilnejša bukev, ki v višjih legah prehaja v mešani jelovo-bukov gozd.
V stoletjih boja za preživetje je človek izkrčil gozd in si naredil polja in pašnike. V zadnjih desetletjih se gozd zaradi opuščanja kmetijstva ponovno širi na nekdanje pašnike.
Dinarskokraške pokrajine so najbolj gozdnate pokrajine v Sloveniji, na planotah so največji strnjeni gozdovi v Sloveniji.
Statistična dejstva
Na Babnem polju so izmerili najnižjo uradno izmerjeno temperaturo v Sloveniji, -34,5 °C.