Naravne nesreče
Naravne nesreče so izjemni naravni pojavi, ki postanejo nesreča, ko ogrožajo naše premoženje ali življenja. Ne moremo jih preprečiti ali se jim v celoti izogniti, lahko pa precej omilimo njihove posledice. Slovenijo ogrožajo raznovrstne naravne nesreče, ki večinoma povzročajo le veliko materialno škodo, včasih pa terjajo tudi človeške žrtve.
Naravne nesreče v Sloveniji
Na nastanek, potek in posledice naravnih nesreč vplivajo naravni pojavi in človek. Najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji so zemeljski plazovi, podori, poplave, neurja s točo, žled in druge vremenske ujme. Večje naravne nesreče v zadnjih desetletjih so bile: potres v Zgornjem Posočju leta 1998 in 2004, drobirski tok v Logu pod Mangartom leta 2000, poplave v Železnikih leta 2007, poplave leta 2009, 2010, 2012, 2013 in 2014, vetrolom na območju Kamnika leta 2008, žled leta 2014. Naravne nesreče nam kažejo, da bo v prihodnje potrebno pri gradnji in razvoju različnih dejavnosti v večji meri upoštevati naravo.
Na nastanek, potek in posledice naravnih nesreč vplivajo naravni pojavi in človek. Najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji so zemeljski plazovi, podori, poplave, neurja s točo, žled in druge vremenske ujme.
Osnova varstva pred naravnimi nesrečami je sistematično spremljanje in proučevanje posameznih naravnih nesreč in njihovih posledic. Razumevanje in upoštevanje naravnih procesov bi preprečilo marsikatero materialno škodo, pa tudi človeške žrtve. Zelo pomembno je tudi pravočasno napovedovanje naravnih nesreč in ustrezno obveščanje.
Osnova varstva pred naravnimi nesrečami je sistematično spremljanje in proučevanje posameznih naravnih nesreč. Zelo pomembno je tudi pravočasno napovedovanje naravnih nesreč in ustrezno obveščanje.
Potresi
Slovenijo zaradi lege na stiku Evrazijske in Afriške litosferske plošče uvrščamo med potresno aktivnejša območja. Letno zabeležimo nekaj deset potresov, ki jih čutimo. Vsakih nekaj let pride do potresa, ki povzroči tudi materialno škodo. Potresno najbolj ogrožena območja v Sloveniji so Zgornje Posočje, Ljubljanska kotlina in Krška kotlina.
»Eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije se je zgodil 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Njegova magnituda je bila 5,7, največji učinki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS. Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli 8 km. /…/ Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti.«
Vremenske ujme
Vremenske ujme so neurja s točo, viharji, žled, spomladanska pozeba, suša, vročinski vali. V Sloveniji so pogost pojav. Nevihte s točo se pojavljajo po celotni državi, največjo škodo pa povzročajo v severovzhodnem delu države. Točo običajno spremlja močan veter, ki lahko odkriva strehe. V pokrajinah, kjer se prepletata sredozemsko in celinsko podnebje, se pogosto pojavlja žled. To je ledena obloga na drevju in zgradbah, ki nastane, ko dežuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem oziroma ko padavine padajo na hladno/mrzlo podlago. Najbolj ogroža električno omrežje, sadno drevje in gozdove. Na severovzhodu in jugozahodu Slovenije je poleti pogosta suša. Največjo škodo povzroči tam, kjer kulturne rastline niso prilagojene kamninski podlagi, podnebju …
Vremenske ujme so neurja s točo, viharji, žled, spomladanska pozeba, suša, vročinski vali. V Sloveniji so pogost pojav. Nevihte s točo se pojavljajo po celotni državi, največjo škodo pa povzročajo v severovzhodnem delu države.
Poplave
V porečjih Save, Drave, Mure, Soče in ob morju se manjše poplave dogajajo vsako leto. Dokaj pogoste so tudi večje poplave in so poleg potresov najhujše naravne nesreče v Sloveniji. Povzročajo ogromno materialno škodo in tudi človeške žrtve. Najpogosteje jih povzročajo močne poletne nevihte in jesensko deževje. Njihove posledice lahko omilimo z regulacijo rečnih strug in z izgradnjo umetnih zadrževalnikov. V naravi že obstajajo zadrževalniki vode (poplavne ravnice), ki jih poplavne vode izkoristijo za razlitje in so neposredno ob rečnih strugah. V preteklosti so se ljudje izogibali poplavnim območjem, danes so te poplavne ravnice v veliki meri pozidane.
V porečjih Save, Drave, Mure, Soče in ob morju se manjše poplave dogajajo vsako leto. Dokaj pogoste so tudi večje poplave in so poleg potresov najhujše naravne nesreče v Sloveniji. Povzročajo ogromno materialno škodo in tudi človeške žrtve. Najpogosteje jih povzročajo močne poletne nevihte in jesensko deževje.
Zemeljski plazovi
Pojavljajo se v večjem delu Slovenije, še posebej pa v gričevjih in hribovju. Ogrožajo naselja in infrastrukturo. Na njihov nastanek vplivajo količina padavin, naklon pobočij, rastlinstvo, kamninska zgradba in debelina prepereline, pogosto jih sproži tudi človek.
Pojavljajo se v večjem delu Slovenije, še posebej pa v gričevjih in hribovju.
Snežni plazovi
So naravna nesreča, ki zahteva razmeroma veliko smrtnih žrtev. V preteklosti so ogrožali ljudi, ki so delali ali živeli na območjih, kjer so se pojavljali snežni plazovi. Danes so med žrtvami predvsem pohodniki in smučarji. Zaradi slabe opreme, premalo izkušenj in neupoštevanja pravil varnega gibanja ter vremenskih razmer so ravno snežni plazovi v slovenskih gorah pozno pozimi in zgodaj pomladi pogost vzrok nesreč.
So naravna nesreča, ki zahteva razmeroma veliko smrtnih žrtev. V preteklosti so ogrožali ljudi, ki so delali ali živeli na območjih, kjer so se pojavljali snežni plazovi. Danes so med žrtvami predvsem pohodniki in smučarji.