Naravnogeografske značilnosti
Kje so in kako jih razdelimo?
Obpanonske pokrajine obsegajo vzhodni del Slovenije in segajo na zahodno obrobje Panonske nižine. To je najbolj obmejna slovenska pokrajina, ki meji kar na tri države, in je od središča Slovenije najbolj oddaljena.
Delimo jih na Obpanonske ravnine in Obpanonska gričevja. Na skrajnem severovzhodu je gričevnato Goričko. Na obeh straneh Mure je široka Murska ravnina, kjer so največje njivske površine. Pri Mariboru se začne Dravsko polje, ki se pri Ptuju nadaljuje v Ptujsko polje. Med Muro in Dravo ležijo široke gričevnate Slovenske gorice. Med Dravo in Savo so Dravinjske gorice in Haloze ter južneje gričevnato Kozjansko. Na skrajnem jugu je Krška kotlina.
Kaj je značilno za površje in rečno mrežo?
Prevladujejo ravnine in gričevja. Ravnine so ob večjih rekah, zgrajene so iz debelih rečnih nanosov proda, peska in gline, ki so jih reke razrezale v terase. Gričevja so zgrajena iz neprepustnih in slabo odpornih kamnin (laporovec in peščenjak), v katere so se vrezali potoki in izoblikovali številne, v dnu mokrotne doline.
Prevladujejo ravnine in gričevja. Med gričevji najdemo številne mokrotne doline.
Pokrajine imajo gosto rečno mrežo. Večje reke so Drava, Sava, Mura in Krka. Številne reke in potoki imajo majhen strmec, plitvo strugo in večji del leta malo vode. Po ravnini tečejo počasi in ustvarjajo struge s številnimi okljuki (1), ki jih kasneje predrejo in tečejo po »bližnjici« (2), okljuki pa pogosto postanejo (3). Zaradi nevarnosti poplav so reke marsikje .
Zakaj so tu pogoste suše?
Obpanonske pokrajine imajo zmerno celinsko podnebje. Temperaturne razlike med poletjem in zimo so nekoliko večje kot drugod. Padavin je le med 800 in 1000 mm, največ poleti. Zaradi manjše količine padavin so pogoste suše. Naravno rastlinstvo je v veliki meri izkrčeno. Gozd se je ohranil predvsem ob večjih rekah in na osojnih pobočjih v gričevju. V gričevju prevladujeta bukev in hrast, na območjih s podtalnico rastejo nižinski poplavni gozdovi.
Obpanonske pokrajine imajo zmerno celinsko podnebje. V gričevju prevladujeta bukev in hrast, na območjih s podtalnico rastejo nižinski poplavni gozdovi.
Oglej si, preberi in pojasni
»V zadnjih 60 letih je bila v Pomurju 20-krat suša, kar pomeni, da imamo sušo povprečno vsako tretje leto. Če pogledamo trende, kažejo, da bo to še bolj pogosto. Temperatura narašča, snega, ki je bil ključen za učinkovito bogatenje tal z vodo, ni. /…/ Poleg tega se je Mura zaradi regulacije in hidroelektrarn v Avstriji poglobila in onemogoča dotok proda. Zaradi pregrad je to preprečeno in pri nas Mura samo odnaša prod. S tem ko se je Mura poglobila, se je znižala tudi gladina podtalnice na Murskem in prekmurskem polju.«
Vir: https://vestnik.si/clanek/aktualno/susa-je-neumnost-ker-je-vode-dovolj-787362, pridobljeno 11. 4. 2021
»V petek popoldne, 8. junija 2018, je Črnomelj in širšo okolico prizadelo neurje s točo. Na območjih, ki so bila s točo najbolj prizadeta, je imela tudi do 12 cm premera. Toča je povzročala škodo na poljščinah, vozilih in objektih v 25 naseljih. /…/ Dodatno škodo na stvareh in v objektih so povzročale še padavine, saj je dež, ki je padal v nadaljevanju dneva, skozi razbita ostrešja pronical v notranjost stanovanjskih in gospodarskih prostorov.«
Vir: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSZR/Publikacija/Ujma/ujma_2019_vsebina_za_tisk.pdf, str. 56, pridobljeno 11. april 2021
»Vremenske razmere kmetovalcem iz leta v leto povzročajo sive lase. V skrbi za pridelke in preživetje so zlasti poljedelci in sadjarji ter vinogradniki precej nemočni v boju z neurji, pozebo, poplavami ali sušo. V Pomurju je večkrat aktualno namakanje.«
Vir: https://www.rtvslo.si/prekmurje/aktualno/susa-in-namakanje-v-kmetijstvu/477465, pridobljeno 11. 4. 2021
- S pomočjo klimograma opiši značilnosti podnebja.
- Katere naravne nesreče so pogoste na območju Obpanonskih pokrajin?
- Zakaj je škoda v kmetijstvu zaradi opisanih naravnih nesreč večja kot v drugih delih Slovenije?
- S kateri ukrepi bi lahko omilili posledice naravnih nesreč?