Naravnogeografske značilnosti

Znal/-a bom:

  • s pomočjo zemljevida opisati lego in meje Alpskih pokrajin,
  • na zemljevidu pokazati in poimenovati dele Alpskih pokrajin,
  • opisati kamninsko zgradbo,
  • pojasniti značilnosti podnebja in rastlinstva,
  • pojasniti, zakaj se z nadmorsko višino spreminja rastlinstvo.

Kje so Alpske pokrajine?

  • Obsegajo vzhodni del južnih Alp – najdaljšega in najvišjega gorstva v Evropi.
  • V Sloveniji obsegajo Alpe severozahodni in severni del države.
  • Vzhod-zahod slemenitev.

Kako jih delimo?

  • Julijske Alpe,
  • Kamniško-Savinjske Alpe in
  • Karavanke.

Julijske Alpe

  • Najvišji del Alpskih pokrajin so Julijske Alpe na severozahodu.
  • Večji del Julijskih Alp je kraških.
  • Številne planote, ledeniške doline in ledeniška jezera.

Karavanke

  • Karavanke so najnižji del Alpskih pokrajin.
  • Zahodni del Karavank je višji in razčlenjen z ozkimi dolinami.
  • Vzhodni del pa je nižji in ima že značilnosti hribovja.

Kamniško-Savinjske Alpe

  • So nekoliko nižje in precej manj obsežne kot Julijske Alpe.
  • Visokogorje obdajajo nižje gore in planote.
  • Gradijo karbonatne kamnine, zato so skoraj v celoti kraške.

Kakšna je kamninska zgradba?

  • Prevlada apncenca in dolomita, zato so pogoste kraške oblike.
  • Relief so preoblikovali tudi ledeniki in reke.
  • V Alpskih pokrajinah izvirajo številne reke.

Zakaj so se izoblikovali rastlinski višinski pasovi?

  • Prevladuje gorsko podnebje.
  • V hladni polovici leta je v dolinah in kotlinah pogost temperaturni obrat.
  • Izoblikovani so rastlinski višinski pasovi.
  • Prilagoditve rastlin.

Ponovitev

  1. S pomočjo zemljevida opiši lego in meje Alpskih pokrajin.
  2. Na zemljevidu pokaži in poimenuj dele Alpskih pokrajin.
  3. Opiši kamninsko zgradbo.
  4. Pojasni značilnosti podnebja in rastlinstva.
  5. Pojasni, zakaj se z nadmorsko višino spreminja rastlinstvo.

Naravnogeografske značilnosti

Kje so Alpske pokrajine?

Kako jih delimo?

Alpske pokrajine delimo na:

  • Julijske Alpe,
  • Kamniško-Savinjske Alpe in
  • Karavanke.

JULIJSKE ALPE

Najvišji del Alpskih pokrajin so Julijske Alpe na severozahodu. Na severu jih omejuje Zgornjesavska dolina, na jugu Baška grapa in Selška dolina. K Julijskim Alpam spadajo tudi z gozdom poraščene planote Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Večji del Julijskih Alp je kraških. Planote in gorski grebeni so razčlenjeni z globokimi dolinami, ki so v veliki večini rečno in tudi ledeniško preoblikovane. Glavni dolini Julijskih Alp sta dolina Soče in dolina Save Dolinke ter mnoge manjše doline, na primer Vrata, Krma, Kot, Planica, Trenta ... V Julijskih Alpah so tudi številna ledeniška jezera.

Oglej si in pojasni

  • S pomočjo fotografije in grafičnega prikaza krčenja opiši kronološki potek krčenja Triglavskega ledenika.
  • Zakaj se Triglavski ledenik krči?
  • Ali se krčijo tudi drugi ledeniki v Alpah in ostalih gorstvih na Zemlji? Pojasni.
  • Zakaj so ledeniki pomembni?

KARAVANKE

Karavanke so najnižji del Alpskih pokrajin. Na severu jih omejuje Celovška kotlina, na jugu Zgornjesavska dolina, Ljubljanska kotlina in Kamniško-Savinjske Alpe. Zahodni del Karavank je višji in razčlenjen z ozkimi dolinami, vzhodni del pa je nižji in ima že značilnosti hribovja.

KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

Kamniško-Savinjske Alpe so med Ljubljansko kotlino na jugu in Karavankami na severu. So nekoliko nižje in precej manj obsežne kot Julijske Alpe. Osrednji del sestavlja skoraj sklenjen greben dvatisočakov. Visokogorje obdajajo nižje gore in planoti Velika planina in Dleskovška planota. Vmes so globoke doline Savinje, Kokre in Kamniške Bistrice. Poledenitev je bila v Kamniško-Savinjskih Alpah nekoliko manjša kot v Julijskih Alpah, kar se je odražalo zlasti v obsegu poledenitve dolin. Večji del Kamniško-Savinjskih Alp gradijo karbonatne kamnine, zato so skoraj v celoti kraške.

Kakšna je kamninska zgradba?

Zakaj so se izoblikovali rastlinski višinski pasovi?