Naravnogeografske značilnosti
Kje so Alpske pokrajine?
Slovenske Alpe obsegajo vzhodni del južnih Alp – najdaljšega in najvišjega gorstva v Evropi. Gorstva, ki v loku sega od Genovskega zaliva na jugozahodu do Panonske nižine na vzhodu. Nastale so zaradi celinskega trka Afriške in Evrazijske litosferske plošče. V Sloveniji obsegajo Alpe severozahodni in severni del države. Prevladujoča je v smeri vzhod–zahod.
Slovenske Alpe obsegajo vzhodni del južnih Alp. V Sloveniji obsegajo Alpe severozahodni in severni del države.
Kako jih delimo?
Alpske pokrajine delimo na:
- Julijske Alpe,
- Kamniško-Savinjske Alpe in
- Karavanke.
JULIJSKE ALPE
Najvišji del Alpskih pokrajin so Julijske Alpe na severozahodu. Na severu jih omejuje Zgornjesavska dolina, na jugu Baška grapa in Selška dolina. K Julijskim Alpam spadajo tudi z gozdom poraščene planote Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Večji del Julijskih Alp je kraških. Planote in gorski grebeni so razčlenjeni z globokimi dolinami, ki so v veliki večini rečno in tudi ledeniško preoblikovane. Glavni dolini Julijskih Alp sta dolina Soče in dolina Save Dolinke ter mnoge manjše doline, na primer Vrata, Krma, Kot, Planica, Trenta ... V Julijskih Alpah so tudi številna ledeniška jezera.
Oglej si in pojasni
- S pomočjo fotografije in grafičnega prikaza krčenja opiši kronološki potek krčenja Triglavskega ledenika.
- Zakaj se Triglavski ledenik krči?
- Ali se krčijo tudi drugi ledeniki v Alpah in ostalih gorstvih na Zemlji? Pojasni.
- Zakaj so ledeniki pomembni?
KARAVANKE
Karavanke so najnižji del Alpskih pokrajin. Na severu jih omejuje Celovška kotlina, na jugu Zgornjesavska dolina, Ljubljanska kotlina in Kamniško-Savinjske Alpe. Zahodni del Karavank je višji in razčlenjen z ozkimi dolinami, vzhodni del pa je nižji in ima že značilnosti hribovja.
KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE
Kamniško-Savinjske Alpe so med Ljubljansko kotlino na jugu in Karavankami na severu. So nekoliko nižje in precej manj obsežne kot Julijske Alpe. Osrednji del sestavlja skoraj sklenjen greben dvatisočakov. Visokogorje obdajajo nižje gore in planoti Velika planina in Dleskovška planota. Vmes so globoke doline Savinje, Kokre in Kamniške Bistrice. Poledenitev je bila v Kamniško-Savinjskih Alpah nekoliko manjša kot v Julijskih Alpah, kar se je odražalo zlasti v obsegu poledenitve dolin. Večji del Kamniško-Savinjskih Alp gradijo karbonatne kamnine, zato so skoraj v celoti kraške.
Statistična dejstva
Najvišji vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah je Grintovec (2558 m), visoki so tudi Skuta (2532 m), Planjava (2394 m), Ojstrica (2350 m).
Kakšna je kamninska zgradba?
V kamninski zgradbi, razen najnižjih delov Karavank, ki so iz starejših kamnin, prevladujeta apnenec in dolomit, zato so pogoste kraške oblike. Alpe so poleg prevladujočih kraških procesov preoblikovali tudi ledeniki in reke. Na delovanje ledenikov nas še danes opozarjajo ostri vrhovi, , ledeniško preoblikovane doline, , številne , balvani in ledeniška jezera. Dna alpskih dolin so zaradi sedimenta, ki so ga ledeniki in reke prinesli iz višjih delov, uravnana in prekrita z debelimi nanosi, v katere so reke vrezale terase. V Alpskih pokrajinah izvirajo številne reke, tudi Soča, Sava, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja. Reke in potoki so izdolbli globoke doline in imajo velik strmec. Potoki ob močnih padavinah hitro narastejo in lahko postanejo pravi hudourniki.
V kamninski zgradbi prevladujeta apnenec in dolomit, zato so pogoste kraške oblike (npr. ledeniško preoblikovane doline). Alpe so poleg prevladujočih kraških procesov preoblikovali tudi ledeniki in reke. V Alpah izvirajo številne reke.
Neverjetnice
Najglobje brezno v Sloveniji je brezno Čehi 2 na Kaninu, globoko je 1505 metrov.
Zakaj so se izoblikovali rastlinski višinski pasovi?
Prevladuje gorsko podnebje z nizkimi temperaturami in veliko količino padavin. Temperature se z nadmorsko višino znižujejo, količina padavin pa narašča. V hladni polovici leta je v dolinah in kotlinah pogost temperaturni obrat. Izoblikovani so rastlinski višinski pasovi. Zgornja gozdna meja je pri nas med 1600 m in 1900 m nadmorske višine. Kljub težkim naravnim razmeram sta rastlinstvo in živalstvo zelo pestra. Rastline in živali so se morale prilagoditi nizkim temperaturam, vetru, pomanjkanju vode, strmim pobočjem in plitvi prsti. Rastline so se razmeram prilagodile z intenzivno barvo cvetov, pritlikavo in blazinasto rastjo, z mesnatimi ali z dlačicami poraslimi listi … Živali pa z varovalno barvo, oprijemalnimi nogami, zimskim mirovanjem …
Prevladuje gorsko podnebje. Za doline in kotline je v hladni polovici leta značilen temperaturni obrat. Izoblikovani so rastlinski višinski pasovi.
Neverjetnice
Kozoroge so v Sloveniji iztrebili že stoletja nazaj, ponovno so jih naselili konec 19. stoletja. Danes jih je v Sloveniji nekaj 100.