Kmetijstvo
Zakaj je pomembno kmetijstvo?
Čeprav daje kmetijstvo le okoli 2 % bruto domačega proizvoda (BDP) in se z njim preživlja manj kot 5 % prebivalstva, je pomembna gospodarska dejavnost:
- prebivalstvo oskrbuje s hrano,
- zagotavlja surovine za prehrambno industrijo,
- skrbi za ohranitev kulturne pokrajine,
- dopolnjuje turistično ponudbo …
Kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska panoga, saj prebivalstvo oskrbuje s hrano, zagotavlja surovine za prehrambeno industrijo ...
Statistična dejstva
Leta 2021 so njive, sadovnjaki in vinogradi zavzemali zgolj 8 % površja Slovenije; manj obdelovalnih površin imata v Evropi le še Finska in Švedska.
Kakšni so pogoji za kmetijstvo?
Kmetijstvo je v veliki meri odvisno od naravnih razmer, ki pa v Sloveniji niso ugodne. Kar tri četrtine kmetijskih zemljišč je v hribovitih ali kraških pokrajinah, za katere je značilno manj ugodno podnebje, slabo rodovitna prst in strma pobočja.
Poleg neugodnih naravnih razmer so težava slovenskega kmetijstva tudi majhne kmetije, razdrobljenost obdelovalnih površin in visoka starost gospodarjev kmetije.
Zaradi naštetih razlogov slovensko kmetijstvo težko konkurira kmetijstvu zahodnoevropskih držav, kjer so kmetije velike, specializirane in uporabljajo najsodobnejšo kmetijsko tehnologijo.
Večino kmetijskih območjih v Sloveniji ima manj ugodno podnebje, slabo rodovitno prst in strma pobočja. Slovensko kmetijstvo ni konkurenčno kmetijstvu zahodnoevropskih držav.
Statistična dejstva
Leta 2021 je bila povprečna slovenska kmetija velika 6,9 ha. Več kot 60 % vseh kmetij je velikih do 5 ha, le 5 % kmetij je večjih od 20 ha.
Kaj je značilno za kmetijstvo danes?
Delež zaposlenih v kmetijstvu je začel hitreje padati v drugi polovici 20. stoletja, ko se je pospeševala industrializacija in se je prebivalstvo začelo zaposlovati v manjših industrijskih obratih. Za mnoge tako kmetovanje ni bilo več edini vir preživljanja, pač pa je pomenilo le dodaten vir dohodka. Takim kmetijam pravimo .
Za hribovita in prometno oddaljena območja, od koder se prebivalstvo že desetletja odseljuje, je značilno spreminjanje namena kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetijstva. Njive se ozelenjujejo in spreminjajo v travnike in pašnike. Za nekatera kmetijska zemljišča je značilno ogozdovanje ali zaraščanje v gozd. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je slovensko kmetijstvo postalo del skupne evropske kmetijske politike, ki med drugim skrbi tudi za razvoj in pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Delež zaposlenih v kmetijstvu je začel hitreje padati v drugi polovici 20. stoletja z razvojem industrije. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je slovensko kmetijstvo postalo del skupne evropske kmetijske politike.
Preberi in pojasni
»Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih (pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu). Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, kjer se stopnja samooskrbe znižuje. Nasprotno pa je stopnja samooskrbe pri večini rastlinskih proizvodov nižja (krompir, zelenjava, sadje) in podvržena medletnim nihanjem (letine), dolgoročno se zvišuje le stopnja samooskrbe z žiti.«
Vir: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9269, pridobljeno 15. 2. 2021
»V Sloveniji pridelamo vedno manj hrane na majhnih polkmetijah, ker je poceni hrana na voljo v trgovini in je pogosto nakup cenejši ter bolj praktičen kot lastna pridelava.«
Vir: https://www.rtvslo.si/okolje/kmetijstvo/kaksna-bo-prihodnost-slovenskega-kmetijstva/477278 pridobljeno, 15. 2. 2021
- Zakaj v Sloveniji ne pridelamo dovolj hrane za svoje potrebe? Pojasni.
- Zakaj je pomembna prehranska samooskrba posamezne države?
- Razmisli, ali bi raje kupil v trgovini cenejši paradižnik iz Španije ali pri lokalnem kmetu nekoliko dražji, a pridelan na lokalni kmetiji. Svoje razmišljanje pojasni.
- Kako bi spodbujal kupovanje lokalno pridelane hrane?
Česa pridelajo kmetje v Sloveniji največ?
V Sloveniji pridelamo manj kot polovico hrane, ki jo potrebujemo, ostalo moramo uvažati.
Najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji je živinoreja:
- govedoreja (tako mesna kot mlečna) je najbolj zastopana v Pomurju, na Dravsko-Ptujskem polju ter v Celjski, Ljubljanski in Krški kotlini. Je glavna dejavnost tudi v hribovitih območjih;
- perutninarstvo in prašičereja prevladujeta na ravninah ob Muri, Dravi, Kamniški Bistrici, v Posavju in na Kočevskem polju.
Najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji je živinoreja. Govedoreja je značilna v Pomurju, na Dravsko-Ptujskem polju itd., perutninarstvo pa najdemo ob Muri, Dravi, Kamniški Bistrici itd.
Poljedelstvo je najbolje razvito v severovzhodni Sloveniji in v dnu večjih kotlin.
- Na prvem mestu je pridelava žit, ki prevladuje v Obpanonskih pokrajinah.
- Zelo pomembne so krmne rastline (predvsem koruza), ki jih največ pridelajo na območjih, usmerjenih v živinorejo.
V gričevjih Obpanonske in Obsredozemske Slovenije imata pomembno vlogo sadjarstvo in vinogradništvo. Sadno drevje in trte pogosto rastejo v obliki .
V Obsredozemskih pokrajinah in v okolici večjih mest je zelo pomembno pridelovanje povrtnin.
Poljedelstvo je najbolje razvito v severovzhodni Sloveniji in v dnu večjih kotlin. Prevladujeta pridelava žit in krmnih rastlin. Pomembne kmetijske panoge so tudi sadjarstvo, vinogradništvo in pridelava povrtnin.
Kateri so izzivi sodobnega kmetijstva?
Izziv sodobnega kmetijstva je preskrba z varno in kakovostno pridelano hrano ob hkratnem zmanjševanju onesnaževanja okolja. Zelo pomembna je hrana, ki jo pridelajo kmetje v našem lokalnem okolju. Z nakupom lokalno pridelane hrane:
- dobimo hrano, ki je primerna letnemu času,
- hrana ne prepotuje na stotine kilometrov, zato je bolj zdrava, saj je ni potrebno za dolgo pot obdelati in predelati,
- pomagamo razvoju slovenskega kmetijstva,
- ohranjamo delovna mesta na kmetijah.
Izziv sodobnega kmetijstva je preskrba z varno in kakovostno pridelano hrano ob hkratnem zmanjševanju onesnaževanja okolja. Zelo pomembna je hrana, ki jo pridelajo kmetje v našem lokalnem okolju.
Vse bolj se uveljavlja ekološko kmetijstvo, pridelava zdrave hrane ob hkratnem varovanju okolja in biotske raznovrstnosti. Uporabljajo kolobarjenje in organska gnojila, živali se večji del leta pasejo na pašnikih, krmijo jih z naravnimi krmili.
V kmetijstvu sta danes opazna specializacija in modernizacija zlasti zaradi sredstev iz Evropske unije. Kmetije so razvile tudi vrsto dopolnilnih dejavnosti, npr. turizem ter predelavo lesa, sadja in zelenjave ter izobraževalno dejavnost (t. i. učne kmetije). je zelo dobrodošla oblika dopolnilne dejavnosti, še posebej za manjše in odročne kmetije, ki bi sicer težko preživele.
Vse bolj se uveljavlja ekološko kmetijstvo, vedno bolj pomembna pa sta tudi specializacija in modernizacija kmetijstva. Vse pomembnejše so tudi različne dopolnilne dejavnosti, npr. .