Mesta
Kaj je značilno za mesta?
Mesto je večje, gosto pozidano naselje z večjim številom prebivalcev, ki je središče širše okolice. Mesta so pomembna:
• gospodarska središča (delovna mesta za mestno in okoliško prebivalstvo),
• prometna vozlišča,
• središča storitvenih dejavnosti, kot so trgovine, šole, banke, bolnišnice, kulturne ustanove …
Mesto je večje, gosto pozidano naselje z večjim številom prebivalcev, ki je središče širše okolice.
Statistična dejstva
Naselje dobi status mesta z odločitvijo vlade. Leta 2021 je bilo v Sloveniji 69 mest.
Kaj je vplivalo na nastanek mest?
Najstarejša slovenska mesta so nastala v času Rimljanov. Večina jih je nato ob prihodu Slovanov propadla. Številna mesta so nastala v srednjem in novem veku. Nastajala so ob rekah, pomembnejših prometnicah, ob rudnikih in tovarnah.
Po drugi svetovni vojni so začela z načrtno industrializacijo in priseljevanjem prebivalstva iz podeželja v mesta ter priseljevanjem iz drugih jugoslovanskih republik nekatera mesta hitro rasti in se širiti v okolico. Ta proces imenujemo .
Z uveljavljanjem osebnega avtomobila in gradnjo novih cest so se začela mesta in mestni način življenja širiti v okolico mest. Meje med mestom in podeželjem pa so se zabrisale. Začela so nastajati primestna naselja, za katera je značilno, da so sestavljena iz enodružinskih hiš in večstanovanjskih blokov. Stran od mesta sledijo naselja, od koder se veliko ljudi vsak dan vozi na delo v mesta (tudi bolj oddaljena naselja so tesno povezana z mestom).
Najstarejša slovenska mesta so nastala v času Rimljanov. Številna mesta so nastala v srednjem in novem veku. Nastajala so ob rekah, pomembnejših prometnicah, ob rudnikih in tovarnah.
Po drugi svetovni vojni so začela z načrtno industrializacijo in priseljevanjem prebivalstva iz podeželja v mesta ter priseljevanjem iz drugih jugoslovanskih republik nekatera mesta hitro rasti in se širiti v okolico.
Z uveljavljanjem osebnega avtomobila in gradnjo novih cest so se začela mesta in mestni način življenja širiti v okolico mest. Ta proces imenujemo .
Kakšna je podoba slovenskih mest?
Za Slovenijo so značilna manjša mesta. Večina mest je sestavljenih iz:
• mestnega središča, kjer so navadno zgodovinsko pomembne zgradbe, kulturne in upravne ustanove, banke, šole, trgovine,
• stanovanjskih sosesk, ki so lahko sestavljene iz enodružinskih hiš ali stanovanjskih blokov.
K mestom lahko prištevamo tudi primestna naselja. To so bila včasih samostojna naselja, ki so nato postala del mesta. Na obrobju večjih slovenskih mest so nastale industrijske cone, konec 20. stoletja pa tudi večja nakupovalna središča.
Naša mesta so v primerjavi s svetovnimi velemesti majhna, a imajo povsem enake funkcije.
Za Slovenijo so značilna manjša mesta. Večina mest je sestavljenih iz:
• mestnega središča, kjer so navadno zgodovinsko pomembne zgradbe,
kulturne in upravne ustanove, banke, šole, trgovine,
• stanovanjskih sosesk, ki so lahko sestavljene iz enodružinskih hiš ali
stanovanjskih blokov.
K mestom lahko prištevamo tudi primestna naselja.
Statistična dejstva
V mestih živi 50 % prebivalcev Slovenije in dela več kot 90 % vseh zaposlenih.
Kolikšen delež prebivalstva prebiva v mestih?
Do druge svetovne vojne je večina prebivalcev živela na podeželju. Število prebivalcev v mestih se je začelo hitreje povečevati šele v drugi polovici 20. stoletja. V začetku 80. let je tako v mestih živela skoraj polovica prebivalcev Slovenije. Odtlej se je rast mest umirila, saj lahko zdaj ljudje prebivajo tudi na podeželju in se dnevno vozijo na delo, v šolo in po opravkih v bližnje mesto. Zaradi tega živi v Sloveniji veliko manjši delež prebivalcev v mestih kot v nekaterih drugih evropskih državah.
Do druge svetovne vojne je večina prebivalcev živela na podeželju. V začetku 80. let je v mestih živela skoraj polovica prebivalcev Slovenije. Danes živi v Sloveniji veliko manjši delež prebivalcev v mestih kot v nekaterih drugih evropskih državah.
Oglej si in pojasni
»Najbolj onesnažen zrak v Sloveniji dihajo v Celju, Murski Soboti in Zagorju; dnevne vsebnosti prašnih delcev so v letu presežene več kot 35-krat.«
Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/kakovost-zraka-lahkopreverjamo-vsak-trenutek/, pridobljeno, 26. 2. 2021
»Posebno pozornost kakovosti zraka namenjamo v mestih, kjer je koncentracija virov zelo velika, hkrati pa gre za območja velike gostote poselitve ali pogostega obiska in s tem večjega vpliva na kakovost bivanja in zdravje ljudi.«
Vir: https://www.umanotera.org/upload/files/10._Kakovost_zraka_v_mestih.pdf, pridobljeno, 1. 4. 2021
• S katerimi izzivi se spopadajo mesta?
• Predlagaj rešitve.