Vodovje
Katere vrste vodnih virov imamo?
Slovenija je država z obiljem vode, kar je predvsem posledica velike količine padavin, ki so dokaj enakomerno razporejene čez celo leto. Vodne vire delimo na površinske vode (reke, jezera, mokrišča, snežišča, ledeniki) in podzemne vode (podzemna voda, termalna in mineralna voda) in morje. Kljub obilju vode se Slovenija občasno sooča s pomanjkanjem vode.
Slovenija je država z obiljem vode, kar je predvsem posledica velike količine padavin, ki so dokaj enakomerno razporejene čez celo leto. Vodne vire delimo na površinske vode in podzemne vode ter morje.
Kaj je značilno za rečno mrežo?
Slovenija ima v primerjavi z Evropo veliko potokov in rek, ki pa so neenakomerno razporejene. Najredkejši so v Dinarskokraških pokrajinah. Večina ima , saj lahko ob močnem dežju zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo. Pogosto nas ogrožajo tudi poplave.
Vode z večjega dela slovenskega ozemlja odtekajo v Črno morje, le z 19 % površja odtekajo v Jadransko morje. V Sloveniji imamo okoli 27.000 potokov in rek, od čisto majhnih potočkov, ki se stekajo v večje potoke in ti v reke. Vsaka reka ima svoj pretočni režim, na katerega vplivajo razporeditev padavin, relief, kamninska zgradba, prst in tudi človek.
Slovenija ima v primerjavi z Evropo veliko potokov in rek, ki pa so neenakomerno razporejene. Večina ima hudourniški značaj.
Vode z večjega dela slovenskega ozemlja odtekajo v Črno morje, le z 19 % površja odtekajo v Jadransko morje. V Sloveniji imamo okoli 27.000 potokov in rek.
Statistična dejstva
Samo 46 slovenskih rek je daljših od 25 km. Najdaljše reke so Sava, ki meri od izliva do meje s Hrvaško 221 kilometrov, Drava (142), Kolpa (118) in Savinja (102).
Katera so največja jezera?
Edina večja naravna jezera so Bohinjsko jezero in Blejsko jezero, ki sta ledeniškega nastanka, ter Cerkniško jezero, ki je presihajoče jezero. Ostala stalna naravna jezera so precej manjša. Posebni vrsti naravnih jezer so mrtvice na poplavnih ravnicah rek in visokogorska ledeniška jezera.
Ostala večja jezera so akumulacijska jezera ob hidroelektrarnah. Največja so na Dravi in Savi. Poseben tip umetnih jezer so Kočevsko jezero in jezera v Šaleški dolini, ki so nastala nad opuščenimi rudniškimi rovi zaradi ugrezanja tal.
Večja naravna jezera so Bohinjsko jezero in Blejsko jezero, ki sta ledeniškega nastanka, ter Cerkniško jezero, ki je presihajoče jezero. Ostala stalna naravna jezera so precej manjša.
Ostala večja jezera so akumulacijska jezera ob hidroelektrarnah. Največja so na Dravi in Savi.
Kje najdemo podzemno vodo?
V Sloveniji se s pitno vodo oskrbujemo iz dveh najpomembnejših virov: v večjih dolinah in ravninah iz podtalnice v rečnih naplavinah, na krasu iz velikih kraških izvirov. Marsikje v hribovjih in gričevjih se ljudje oskrbujejo z vodo iz manjših izvirov.
Največ podtalnice je v kotlinah in rečnih dolinah, kjer pa zaradi goste poselitve, prometnih povezav, intenzivne obdelave in povezav s površinsko vodo obstaja velika nevarnost onesnaževanja. Posebna vrsta podzemne vode so in . Največ jih je v Obpanonskih pokrajinah.
V Sloveniji se s pitno vodo oskrbujemo iz dveh najpomembnejših virov: v večjih dolinah in ravninah iz podtalnice, na krasu pa iz velikih kraških izvirov.
Največ podtalnice je v kotlinah in rečnih dolinah, kjer obstaja velika nevarnost onesnaževanja.
Neverjetnice
Termalna voda v Termah 3000 v Moravskih Toplicah ima temperaturo okoli 70 °C, našli so jo ob iskanju nafte v globini 1400 metrov.
