Preoblikovanje površja in nastanek kamnin, ki gradijo Slovenijo, lahko spremljamo od približno 400 milijonov let nazaj. Iz Zemljinega starega veka so se ohranile sedimentne kamnine. Na ozemlju Slovenije sta se izmenjevala kopno in morje.

V Zemljinem srednjem veku so v plitvem morju nastale kamnine, ki gradijo današnje Alpe in Dinarsko gorstvo. V plitvem morju so več kot 200 milijonov let nastajale sedimentne kamnine, predvsem apnenec in dolomit.

Do začetka Zemljinega novega veka je morje skoraj izginilo, v njem pa so se odlagale sedimentne kamnine, ki danes gradijo gričevja na Primorskem. V srednjem delu kenozoika so v Panonskem morju nastale sedimentne kamnine, iz katerih je danes zgrajeno gričevje na vzhodnem delu Slovenije. Že od začetka kenozoika se zaradi podrivanja Afriške plošče pod Evrazijsko dvigujejo Alpe, kasneje se je začelo oblikovati tudi Dinarsko gorstvo.

Ob koncu Zemljinega novega veka se je podnebje zelo spremenilo. V 2,6 milijonih let se je zvrstilo 52 ledenih dob, v katerih so ledeniki prekrili večji del Alp in tudi najvišje dele Dinarskega gorstva. Ledeniki so izoblikovali priostrene gorske vrhove, ledeniške doline, ledeniške morene in ledeniška jezera, ki jih lahko občudujemo še danes. Ledeniki so s sabo v dolino prinesli tudi velike skale, ki jih imenujemo balvani. Za to obdobje je značilno močno preperevanje kamnin. Reke in potoki so sedimente odnašali v nižje predele kot prod in pesek, ki se je odlagal v dolinah in kotlinah. V te nanose sedimentov so reke vrezale terase.