Naravnogeografske pokrajine
Kaj je značilno za posamezno naravnogeografsko pokrajino?
Naravnogeografska delitev Slovenije temelji na naravnih značilnostih pokrajine, na reliefu, podnebju … Zaradi lege na stiku štirih velikih evropskih naravnih enot se te pokrajine med seboj zelo razlikujejo.
Alpske pokrajine
Zavzemajo severozahodni in severni del države in obsegajo visokogorja s planotami ter vmesnimi dolinami in kotlinami. Za Alpske pokrajine so značilni visoki priostreni vrhovi, strma pobočja, visokogorske kraške oblike, ledeniško preoblikovane doline, številni slapovi.
Predalpske pokrajine
V loku obdajajo Alpske pokrajine. Za njih je značilna pestra kamninska zgradba in razgiban relief. Obsegajo hribovja ter vmesne doline in kotline. Delimo jih na Zahodno Predalpsko hribovje, Vzhodno Predalpsko hribovje, Severovzhodno Predalpsko hribovje ter Ljubljansko kotlino. Na tem območju so danes največja naselja in velik del industrije.
Obsredozemske pokrajine
Obsegajo jugozahodni del Slovenije. Zanje je značilen razgiban relief in toplejše podnebje kot v ostali Sloveniji. Sestavljajo jih flišna gričevja, hribovja in doline ter kraški ravniki in podolja. So edina slovenska pokrajina, ki obsega tudi morje − Tržaški zaliv, ki je del Jadranskega morja.
Obpanonske pokrajine
Obsegajo severovzhodni in vzhodni del Slovenije. Ob večjih rekah so široke doline s polji in večjimi naselji, vmes so gričevja z vinogradi. Reke ob močnem deževju hitro spremenijo svoj značaj in poplavljajo.
Dinarskokraške pokrajine
Zavzemajo večji del južne Slovenije. Delimo jih na Dinarskokraške planote in hribovja ter Dinarskokraška podolja in ravnike. So del Dinarskega gorstva. Zanje so značilne velike količine padavin in malo površinskih vodotokov, obsežni gozdovi, ki dajejo zavetje rjavim medvedom, in številne kraške jame, ki privlačijo raziskovalce in turiste z vsega sveta.
Neverjetnice
Na Unescovem seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine sta dve naravni in dve kulturni znamenitosti Slovenije (Škocjanske jame, starodavni bukovi gozdovi v pragozdu Krokar na Kočevskem in v rezervatu Ždrocle na Snežniku, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju in nekdanji rudnik živega srebra v Idriji).