Slovenska zgodovina
Ozemlje Slovenije je bilo poseljeno že v kameni dobi. V 6. in 7. stoletju so ozemlje poselili Slovani. Od leta 1500 je večji del ozemlja pripadel Habsburški monarhiji, ki se je kasneje preimenovala v Avstro-Ogrsko in ozemlju današnje Slovenije vladala do leta 1918. Po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje del večnacionalne socialistične države Jugoslavije, ki je razpadla leta 1991.
Prve sledi človeka na današnjem slovenskem ozemlju
Prvi arheološki dokazi za obstoj človeka na slovenskem ozemlju so stari okoli 300.000 let, torej iz starejše kamene dobe. Med najdbami iz kamene dobe izstopa piščal iz jame Divje babe, ki je stara okoli 55.000 let in je najstarejša znana piščal na svetu. Zanimivi sta tudi koščena šivanka in preprosta piščal, ki so ju našli v jami Potočka zijalka na Olševi.
V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje in Ljubljanica sodita med najzanimivejša najdišča v tem delu Evrope. Med drugim so tu našli kolo z vrtljivo osjo, ki velja za najstarejše leseno kolo te vrste na svetu.
Prvi arheološki dokazi za obstoj človeka na slovenskem ozemlju so stari okoli 300.000 let. Med najdbami iz kamene dobe izstopa piščal iz jame Divje babe.
V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju. Na Ljubljanskem barju so med drugim našli kolo z vrtljivo osjo, ki velja za najstarejše leseno kolo te vrste na svetu.
Prihod Slovanov
Od 4. stoletja pr. n. št. so na ozemlju današnje Slovenije živela keltska plemena. V prvem stoletju je celotno današnje slovensko ozemlje postalo del rimskega cesarstva. V 6. in 7. stoletju so ozemlje poselili Slovani. V 7. stoletju je na ozemlju Vzhodnih Alp nastala prva slovanska državna tvorba Karantanija, ki je obstajala do 11. stoletja. V tem času je na ozemlju današnje Slovenije obstajala kneževina Karniola. Do sredine 8. stoletja sta bili obe kneževini neodvisni, nato pa sta prišli pod oblast Bavarcev in Frankov. Z razpadom frankovske države je slovensko ozemlje pripadlo Svetemu rimskemu cesarstvu (Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda).
V 6. in 7. stoletju so ozemlje poselili Slovani. V 7. stoletju je na ozemlju Vzhodnih Alp nastala prva slovanska državna tvorba Karantanija. V tem času je na ozemlju današnje Slovenije obstajala kneževina Karniola.
Vladavina Habsburžanov
Do leta 1500 so večini današnjega ozemlja Slovenije zavladali Habsburžani. Njihovo oblast na današnjem slovenskem ozemlju so za kratek čas v 14. in 15. stoletju ogrozili Celjski grofje, plemiška družina, ki je imela središče svoje posesti na današnjem slovenskem ozemlju. V 18. stoletju se je začel slovenski narodni preporod, pod vplivom katerega je sredi 19. stoletja nastal prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija. Z njim so Slovenci zahtevali združitev vseh Slovencev v avtonomno enoto z lastnim deželnim zborom in javno uporabo slovenskega jezika. Pod Habsburžani so slovenska ozemlja ostala vse do leta 1918. Izjema je bilo le kratko obdobje v začetku 19. stoletja, ko je Napoleon v svojem pohodu po Evropi premagal Avstrijo in zasedel tudi del današnjega slovenskega ozemlja (Ilirske province 1809–1813). Avstrijsko cesarstvo se je leta 1867 preoblikovalo v dve samostojni enoti in se poimenovalo Avstro-Ogrska. Avstro-Ogrska je razpadla leta 1918, s koncem prve svetovne vojne.
Do leta 1500 so večini današnjega ozemlja Slovenije zavladali Habsburžani. Njihovo oblast na današnjem slovenskem ozemlju so za kratek čas v 14. in 15. stoletju ogrozili Celjski grofje.
Sredi 19. stoletja je nastal prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija.
Avstro-Ogrska je razpadla leta 1918.
Prva besedila v slovenskem jeziku
Prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini so Brižinski spomeniki, ki naj bi nastali okoli 10. stoletja ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem. V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve tiskane knjige v slovenskem jeziku (Katekizem in Abecednik). S tem so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika.
Prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini so Brižinski spomeniki.
V 16. stoletju so nastale prve tiskane knjige v slovenskem jeziku (Katekizem in Abecednik).
Nastanek in razpad Jugoslavije
Po razpadu Avstro-Ogrske so na njenem ozemlju nastale nove države, med njimi tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je združila s Kraljevino Srbijo. Nastala je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je bila Slovenija del večnacionalne socialistične države Jugoslavije, v okviru katere so Slovenci dobili svojo republiko. V 80-tih letih prejšnjega stoletja so se začele politične in gospodarske razmere v Jugoslaviji naglo slabšati, posluha za spremembe pri centralni oblasti v Beogradu pa ni bilo. Zaradi tega je zamisel o samostojni državi dobivala vse več privržencev. Jugoslavija je razpadla leta 1991, na njenem ozemlju pa je nastalo več neodvisnih držav, tudi Republika Slovenija.
Po razpadu Avstro-Ogrske je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta se je združila s Kraljevino Srbijo. Nastala je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je bila Slovenija del Jugoslavije. Jugoslavija je razpadla leta 1991, na njenem ozemlju je nastalo več neodvisnih držav, tudi Republika Slovenija.