Vse o vodi

Običajno pravimo, da je voda tekočina, ki nima vonja in barve, vendar to velja le za destilirano vodo. Brez vode zares ni življenja, dostop do nje nujno potrebujejo rastline, živali in glive, torej vsi organizmi. Odrasel človek mora popiti 2 do 3 litre vode na dan, desetleten otrok pa dober liter. Če znaša izguba vode več kot 15 % telesne teže, lahko človek umre. Količine vode na Zemlji so omejene, zato z vodo ravnajmo varčno in preudarno.

Znanstveniki ugotavljajo, da so se prve oblike življenja na Zemlji razvile v vodi, šele kasneje so se razvili kopenski organizmi. Kljub življenju na kopnem so še vedno zelo odvisni od vode. Dostopnost vode je ključna za življenje in v različnih količinah jo najdemo v telesih vseh živih bitij.

Rastline vodo večinoma vsrkavajo s koreninami. Če jim je primanjkuje, venijo, nato se posušijo. Največ vode izgubijo iz listov z izhlapevanjem. Vodo, ki jo rastlina izgubi na tak način, nadomesti iz tal. Iz korenin voda z mineralnimi snovmi potuje v ostale dele rastline (steblo, liste, cvetove in plodove).

Človek, volk, deževnik, … in druge živali vodo v telo vnašamo s hrano in kot tekočino, izločamo pa jo pri uriniranju, z izdihanim zrakom in znojem. Količina vode je v različnih delih telesa različna.

Odrasel človek, ki živi v zmernem podnebnem pasu, izloči skozi kožo do 2,5 L znoja na dan. Z znojenjem namreč organizem ohranja telesno temperaturo. Kadar zbolimo in bruhamo ali imamo drisko, lahko izgubimo precejšnjo količino vode, ki jo nadomestimo s pitjem. Če izgubljene tekočine na ta način ni mogoče nadomestiti, jo je treba v telo uvajati z infuzijo. Takrat v žilo priteka tekočina, v kateri sta poleg drugih snovi v vodi raztopljena tudi sladkor in sol.

Bitja, ki živijo v vodi ali v zelo vlažnem okolju, lahko vodo v telo vnesejo tudi skozi telesno površino.

Velike količine vode uporabijo industrija, kmetijstvo, gospodinjstva in turizem.

Industrija je velik porabnik vode. V številnih tehnoloških postopkih nastaja odpadna voda, ki jo je pred izpustom v reke treba očistiti. Za to poskrbijo v čistilnih napravah z različnimi postopki čiščenja vode.

Z vodo v gospodinjstvih čistimo, se umivamo, peremo perilo. Pri tem uporabljamo tudi čistila in pralna sredstva. Pri pripravi jedi uporabljamo vodo za čiščenje in kuhanje. Vodo potrebujemo tudi za druga gospodinjska opravila. Likanje (glajenje) perila z likalnikom na vodno paro je hitrejše in učinkovitejše.

Voda v naše hiše in stanovanja priteče po vodovodnem sistemu, ki je nesklenjen cevni sistem. Uporabljamo ga za pretakanje vode od izvira do uporabnika. Vodni vir je običajno podtalnica – voda, ki je pod površjem. S črpalko jo prečrpamo v vodno zajetje, od koder teče v vodni zbiralnik. Zajetje in zbiralnik sta nameščena višje od lege hiš in stanovanj, ali pa vodo po ceveh potiskajo posebne naprave. Iz zajetja voda po hribu navzdol teče po različno debelih vodovodnih ceveh do uporabnikov. V ceveh so ventili za uravnavanje pretoka. Vodovodna pipa je vrsta ventila, ki ima obliko prirejeno uporabi. V kuhinji je pipa drugačna kot v kopalnici. Ko voda odteče v odtok lijaka, se kot odpadna voda zbira v kanalizacijskih ceveh. Kanalizacija je speljana v čistilno napravo, kjer se odpadna voda prečisti in nato izpusti nazaj v reke.

V Sloveniji je voda iz vodovoda pitna in zelo kakovostna. V mnogih deželah po svetu ni tako. Ljudje morajo tam pitno vodo kupovati. Kadar pride do onesnaženja pitne vode, nas po različnih medijih opozarjajo, da moramo vodo pred uporabo prekuhati.

Voda v naravi ni vedno primerna za pitje. Pitna voda ne sme vsebovati snovi, ki človeku škodujejo, niti ne sme vsebovati bakterij in drugih nevarnih organizmov.  Tudi če je voda na videz čista, ni nujno, da je tudi neoporečna. Snovi, ki so v njej raztopljene, ne vidimo, lahko pa njihovo prisotnost dokažemo z različnimi analizami v laboratoriju.

Ker vodovodno omrežje oskrbujemo s podtalnico, morajo biti vsi naši posegi v okolje skrbno načrtovani.

Da je mogoče piti neoporečno pitno vodo, je treba zaščititi vodne površine, od koder vodo črpamo. V vodovodno omrežje črpamo vodo iz zajetja, kjer je njen odvzem nadzorovan.

Z vodo moramo ravnati varčno in preudarno, saj so zaloge pitne vode na Zemlji omejene. V času suše, ko vode primanjkuje, vrtov ne zalivamo s pitno vodo. Prav tako s pitno vodo ne peremo avtomobilov in drugih večjih površin. V Sloveniji je pitna voda zelo kakovostna, zato nam za vsakodnevno uporabo ni treba kupovati vode v steklenicah ali plastenkah. Ustekleničena voda je dražja od vode, ki jo točimo iz pipe.

Neustrezno odvajanje odpadnih voda iz industrije in gospodinjstev, napačna in čezmerna raba gnojil in škropiv v kmetijstvu ter promet onesnažujejo pitno vodo in ogrožajo njeno kakovost. Slednjo nadzirajo ustrezne službe. Če je pitna voda onesnažena, nadzorne ustanove podajo priporočilo za prekuhavanje ali pitje ustekleničene vode.

S čistilnimi napravami, kjer poteka čiščenje industrijskih in gospodinjskih odplak, se je možnost onesnaženja vod zmanjšala. Hkrati pa sonaravno kmetovanje ohranja naravne vire in tako je tudi možnosti, da bi se podtalnica onesnažila z gnojili in škropivi, manj.

Včasih odpadkov niso vedno odlagali na odlagališča, zato je bila verjetnost, da se podtalnica onesnaži, večja, kot je danes. Če so bili v preteklosti onesnaževalci podtalnice nepravilno odloženi odpadki iz industrijskih obratov, jo danes ogroža čezmerna uporaba gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev na njivah in poljih.

Voda je snov. Lahko je v trdnem stanju, kapljevina ali plin. Sestavljena je iz velikega števila delcev.

S segrevanjem ali ohlajanjem spreminjamo stanja vode. S segrevanjem spremenimo led v tekočo vodo (taljenje) in v vodno paro (izparevanje). Z ohlajanjem pa vodno paro spremenimo v tekočo vodo (kondenzacija) in v led.

Sonce segreva vodne površine. Voda v rekah, jezerih in morjih zato ves čas izhlapeva. Vodni hlapi se dvigujejo v ozračje in v stiku s hladnejšim zrakom kondenzirajo v kapljice - takrat nastane oblak. V najvišjem delu oblaka, kjer so temperature najnižje, nastajajo ledeni kristali. Ti se pri spuščanju iz oblaka spreminjajo v padavine – dež, točo ali sneg. Ko padavine dosežejo tla, pronicajo vanje ali po površini odtekajo v morja, reke in jezera. Vodo, ki je zbrana med plastmi tal, imenujemo podtalnica. Podtalnica je podzemna voda, površinske vode pa so potoki, jezera, reke, morja in oceani.

Zaradi lastnosti vode se v njej raztapljajo različne snovi: sol, sladkor in druge. Nekatere snovi v vodi niso topne: stiropor, les, steklo, radirka, žebelj.